Šarec po večurnih pogovorih: v sredo bomo vložili kandidaturo in presekali gordijski vozel

Stranke LMŠ, SD, SMC, Sab in Desus so danes več ur usklajevale predlog protokola o sodelovanju z Levico. Po koncu sestanka je predsednik LMŠ Marjan Šarec sporočil, da bodo kandidaturo za mandatarja vložili v sredo s podpisi vseh petih strank. Glasovanje na seji DZ o mandatarju in novem predsedniku parlamenta pričakujejo v ponedeljek prihodnji teden. Za novega predsednika DZ bodo predlagali predsednika SD Dejana Židana. Poleg glasov poslancev vseh petih strank pričakujejo tudi podporo Levice.

»Prav je, da damo na mizo, kar smo se dogovorili, se pravi, da vložimo kandidaturo in presekamo gordijski vozel, ki že celo poletje visi nad nami in storimo ta korak. Kdor bo to vlado podprl, pomeni, da je resen, kdor je pač ne bo, bo s tem pokazal, da nima resnih namenov,« je navedel Šarec, ki pričakuje, da bo v ponedeljek seja DZ, na kateri bosta izvoljena mandatar in novi predsednik DZ.

Kot so pojasnili v LMŠ, partnerski sporazum predstavlja usklajeno osnovo vseh strank na osnovi katerega se bo vseh šest partneric zavezalo, da bodo izvajale vse usklajene projekte. Sporazum je podlaga za sodelovanje šesterice, pri čemer bo sestavni in pomemben del tudi protokol o sodelovanju med vsemi partnericami, ki bo opredeljeval usklajevanja, izvajanja in podrobneje opredeljeval odnose med vsemi partnericami," so dodali. Koalicijsko pogodbo bodo medtem sklenile le polnopravne članice vlade.

Kadrovskega razreza bodoče vlade danes še niso določili, razen torej predloga za predsednika DZ, ker se jim po Šarčevih navedbah zdi tako prav.

Levica naj bi predlagala usklajevanja na tri mesece in zavezo o izogibanju interpelacijam

Po neuradnih informacijah so v Levici predlagali, da bi imele stranke vsake tri mesece koordinacijo, na kateri bi dorekle projekte, pri katerih bi sodelovali. Pri tem bi bila Levica nosilka najmanj enega projekta. Za izvajanje projektov bi bile po predlogu Levice pristojne delovne skupine, v katerih bi sodelovali predstavniki vlade in Levice, ministrstva pa bi zagotavljala vse zahtevane informacije. Proračun in rebalans bi na delovni skupini uskladili vsaj štiri mesece pred obravnavo v DZ, izogibali pa bi se vlaganju interpelacij proti ministrom oziroma vladi.

Predstavniki peterice brez navzočnosti predstavnikov Levice, ki je po predstavitvi predloga srečanje zapustila, so več ur razpravljali o predlogu in pripravljali popravke. Za nekaj časa so to delo preložili tudi na strokovne sodelavce, predsedniki strank pa so se medtem umaknili.

»Protokol o sodelovanju s peterčkom še ni usklajen«

Protokol o projektnem sodelovanju Levice z morebitno vlado petih strank ni usklajen, je potrdil koordinator Levice Luka Mesec. Kot je pojasnil, so koalicijski partnerji njihov predlog zavrnili in napisali novega. Poudaril je tudi, da želijo v Levici še pred podporo Marjanu Šarcu za mandatarja jasne zaveze o vsebini in načinu sodelovanja. Predlog peterčka strank bo že danes najprej obravnaval izvršni odbor Levice, usklajevanja bodo sledila v torek, je napovedal Mesec. Je pa poudaril, da to kaže, da si sodelovanje, način dela in zaveze eni in drugi očitno predstavljajo drugače.

Največja razhajanja med njihovim predlogom protokola in danes slišanim so po njegovih besedah »v vlogi stranke Levica in v načinu dela«. Podrobnosti o tem ni navajal, pač pa je napovedal, da bo skupno stališče o tem oblikoval izvršni odbor.

V Levici po njegovih besedah želijo še pred oddajo podpisov pod kandidaturo predsednika LMŠ Marjana Šarca za mandatarja dobiti »jasne zaveze, da se koalicijski sporazum po njihovi podpori kandidatu za mandatarja ne bo bistveno spreminjal. Danes je bila namreč izražena namera, da bi se,« je povedal Mesec. Prav tako želijo, da se tudi po 13. avgustu, ko bosta predvidoma izvoljena mandatar in predsednik DZ, ne bi spreminjala vsebina za zdaj sicer še neusklajenega protokola o sodelovanju.



Levico je sicer danes tudi zmotilo, da so za ime kandidata za predsednika DZ Dejana Židana izvedeli hkrati z mediji in ne na skupnem sestanku pred tem. »Če smo do sedaj delali konstruktivno in v sodelovalnem duhu, nas nekatere tendence, ki so jih danes pokazali koalicijski partnerji, skrbijo,« je opozoril.

Na vprašanje, ali bo Levica torej v sredo prispevala svoje podpise pod kandidaturo Šarca za mandatarja, je Mesec odgovoril, da »v vsakem primeru čakajo četrtek«, ko bodo znani izidi njihovega internega referenduma. Šele ti bodo namreč poslanski skupini dali legitimnost za podporo vladi. V Levici sicer vztrajajo pri tem, da Šarca nameravajo podpreti, je še zatrdil. »Opozarjamo pa koalicijske partnerje, da ne za vsako ceno,» je opozoril.

Židan pripravljen kandidirati za mesto predsednika DZ

Predsednik SD Dejan Židan je potrdil, da je pripravljen kandidirati za predsednika DZ. Ob tem pa je poudaril, da je bila to odločitev petih strank, torej poleg SD še LMŠ, SMC, SAB in DeSUS in da to ni bil pogoj, ki bi ga postavila SD za sodelovanje v vladi Marjana Šarca.

Židan je še dejal, da so v SD večkrat spomnili na v preteklosti večkrat uveljavljeno prakso, da je mesto predsednika DZ pripadalo drugi največji vladni stranki. A so tudi ves čas poudarjali, da pri tem ne vztrajajo, ker je zanje pomembnejše oblikovanje vlade. Podrobnosti o tem, kako je prišlo do kandidature, ne razkriva, saj pravi, da so se o tem pogovarjali za zaprtimi vrati. Je pa ponovil, da gre za predlog peterčka in dodal, da si želi, da bi ga podprla tudi Levica.

V NSi čakajo na naslednje poteze peterice strank

In kako so se na morebitno kandidaturo Dejana Židana odzvali n stranki NSi? Pravijo, da bodo počakali, da peterica strank, zbranih okoli Šarca, povleče naslednje poteze pri oblikovanju koalicije. »Zadeve ne bomo komentirali, dokler ne bodo izvršena dejstva in v DZ vložene kandidature,» so se odzvali na napoved predloga, da mesto predsednika DZ, ki ga trenutno zaseda prvak NSi Matej Tonin, prevzame Dejan Židan.

Kot so v prvem odzivu pojasnili v NSi, je zaenkrat videti, da stvari še »nekoliko visijo v zraku». Prvak NSi Tonin je predsednik DZ postal junija, pri čemer je na tajnem glasovanju dobil 80 glasov, devet poslancev pa je glasovalo proti. Že tedaj je pojasnil, da njegova izvolitev ne bo ovira prihodnji koaliciji in da se je pripravljen umakniti, ko bo ta znana.