Opravili 4902 testa, novih okužb je 707

»Razmere so čedalje bolj resne. Virus se širi vedno hitreje. Epidemiološka poizvedovanja še potekajo. Dosedanji ukrepi niso dovolj pomagali pri zamejevanju virusa. Opravili smo 4902 testa, novih okužb je 707. Dvesto deset oseb je bilo v bolnišnici, 50 jih je potrebovalo intenzivno nego, dva sta umrla.« S temi besedami je vladni govorec Jelko Kacin javnosti sporočil številke o zadnjem, neslavnem rekordu razširjenosti koronavirusa pri nas. Na infekcijskem oddelku UKC je danes šestnajst kritično bolnih posameznikov. Najmlajši bolnik ima 42 let. Vodja oddelka Intenzivne terapije Infekcijske klinike prof. dr. Matjaž Jereb ocenjuje, da je okužen vsak 150. Slovenec.

Zapirali bomo regije

V Sloveniji »res hitro napredujemo«, je še dejal Kacin. Incidenca v 14-dnevnem obdobju je visoka: zrasla je na 202,75. Kljub izredno velikemu številu okužb pa imamo izjemno malo mrtvih. To govori o kvaliteti delovanja našega zdravstvenega sistema, pravi Kacin. Stanje na včerajšnji dan je bilo po regijah naslednje: pet regij je ta hip še pod mejno vrednostjo 140 okužb na sto tisoč prebivalcev v dveh tednih, sedem pa daleč nad njo. Prva je gorenjska, sledi koroška regija. Najmanj okuženih imata obalno-kraška in primorsko-notranjska regija. Sledijo goriška, pomurska in podravska regija. Vseh pet je rumenih. Močno rdeči sta tudi osrednjeslovenska in zasavska regija, pred savinjsko, jugovzhodno Slovenijo in posavsko regijo.

Katere regije bo država zapirala, bo odvisno od tega, koliko jih bo imelo incidenco, večjo do praga, za katerega se bomo dogovorili. Doslej je bil prag pri 140 okužbah na sto tisoč prebivalcev v zadnjih dveh tednih. »Tri regije so še relativno rumene, sedem jih je že zelo rdečih, to bi lahko bilo merilo za zapiranje regij,« je dejal Kacin. 



Glede na poslabšane epidemiološke razmere pri nas v zadnjih dneh nas skrbi, je še dejal prof. dr. Matjaž Jereb, kaj bo v prihodnjih dneh: »Deset odstotkov okuženih potrebuje bolnišnično zdravljenje, petina od teh pa je neposredno življenjsko ogroženih. Čez deset dni lahko pričakujemo, da bo 70 bolnikov moralo v bolnišnico in sedemnajst na intenzivno nego. Ti bolniki dolgo časa ležijo na oddelkih, postelj zmanjkuje. Danes smo imeli na navadnih posteljah 175 bolnikov, na intenzivnih pa 35,« pravi dr. Jereb. Opreme je dovolj, a težava je usposobljeno osebje. Čeprav kadra po bolnišnicah v nedogled ne bo mogoče premeščati, upokojenih zdravstvenih delavcev po vsej verjetnosti ne bodo klicali na pomoč. »To ni najboljša ideja. Gre za starostnike nad 65 let, ki so ogrožena populacija. To ne bi bila dobra rešitev. Problem bomo rešili kot celotna družba z ukrepi, ki se jih moramo držati,« je pojasnil dr. Jereb.
 

Kako bo z obiski v bolnišnicah in domovih za upokojence?

Marija Magajne, v. d. direktorice Direktorata za zdravstveno varstvo, je predstavila ukrepe, ki so usmerjeni v zmogljivosti zdravstvenih ustanov. Vsak vnos okužbe pomeni zmanjšanje števila kadra, poseg v organizacijo dela ustanov in poseg v realizacijo drugih programov – to vse pa prinaša obremenitve zdravstvenega sistema, je opozorila. Zato je pomembno zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zdravstvu ter obvladovati tveganja, nadzorovati zdravstveno stanje zaposlenih in poskrbeti zaustrezno organizacijo dela.


 
Ali so obiski v bolnišnicah in domovih za starejše prepovedani, splošno omejeni ali nadzorovani, presoja odgovorna oseba izvajalca glede na epidemiološko situacijo, pomemben je tudi individualni pristop. Ob negativnih posledicah pri pacientu oziroma če se oceni, da se pacientu zaradi stikov s svojci stanje izboljšuje, pa je izjema seveda smiselna. Obiski teh pacientov se izvajajo ob strokovni in etični presoji ter ob upoštevanju strogih ukrepov NIJZ in izvajalca.


 
Odredba o začasnih ukrepih na področju zdravstvenih dejavnosti določa opuščanje izvajanja nekaterih preventivnih dejavnosti: kot denimo področje presejanja za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka. Na bolnišnični ravni je ukinjanje oziroma prelaganje nenujnih storitev prepuščeno odgovornim – v odvisnosti od tega, koliko postelj potrebujejo za covid paciente.
 
Druga uredba govori o urejanju sivih con pri izvajalcih zdravstvenih dejavnosti. V teh conah morajo biti pacienti, o katerih še ni znano, ali so okuženi, primerno oskrbljeni. Obvezno je tudi organiziranje rdečih con za okužene.
 
Pripravljena je tudi odredba o obveznem prilagajanju programov specializacij in sekundariata, po kateri morajo biti zdravniki na specializaciji ali ki opravljajo sekundariat, čim bolj vključeni v izvajanje zdravstvenih storitev za preprečevanje in širjenje covida-19 pri primarnem delodajalcu.

»Čiste« covid bolnišnice še nimamo

Tako rekoč vse splošne bolnišnice po državi zagotavljajo postelje za covid bolnike. Če bo treba, se bodo posamične bolnišnice organizirale kot covid bolnišnice v celoti, a trenutno »čiste« covid bolnišnice v državi ni. Morajo pa vse bolnišnice svoje zmogljivosti prilagoditi tudi za obravnavo covid bolnikov. Koliko čistih zasebnikov se vključuje v reševanje covid krize, ni jasno. »Posamezne bolnišnice imajo gotovo dogovore z zdravniki, ki niso vključeni v javno mrežo,« je prepričana Magajnova.
 


Trenutno v državi teste na covid opravljajo trije laboratoriji in mikrobiološki laboratoriji po bolnišnicah, v bodoče jih bodo verjetno delali tudi drugi, napoveduje Magajnova: »Negativni test nam ne pove veliko; pomeni le, da človek nima virusa v času odvzema brisa. Če pa sami vemo, da smo bili v rizičnem okolju, je smiselno uporabljati zaščitno opremo kljub negativnemu testu.«

Tudi tega, kdaj bomo izpolnili pogoje za razglasitev epidemije, ni mogoče napovedati, pravi Magajnova. Odločitev je prepuščena strokovni skupini: »Seveda se pripravljamo na več pacientov, ki bodo potrebovali zdravstveno oskrbo. A od vseh nas je odvisno, ali bomo prešli v rdečo fazo, ali nam bo uspelo sploščiti krivuljo novih primerov okužb in jo obrniti navzdol.«

Enotni evropski koronski semafor 

Države članice EU so sicer že včeraj sprejele načelni dogovor v odziv na pandemijo. Vsakršno omejevanje svobode gibanja mora biti sorazmerno in začasno ter nediskriminatorno. Karantena in opravljeni test sta ukrepa, ki ju morajo opraviti državljani, ko se vračajo iz držav z veliko okužbami. Ukrepe je treba javnosti napovedati 24 ur vnaprej. EU bo imela odslej enoten koronski semafor.