»Staranje družbe je civilizacijski dosežek«

Ljubljana – »Staranje družbe je civilizacijski dosežek, na katerega moramo biti ponosni, sprejeti ga moramo kot izziv in hkrati veliko razvojno priložnost,« je včeraj na svečanem odprtju 19. Festivala za tretje življenjsko obdobje, ki bo do jutri potekal v ljubljanskem Cankarjevem domu, poudaril njegov častni pokrovitelj in osrednji govornik, predsednik državnega zbora Dejan Židan.



Izpostavil je, da ni dopustno, da od 120.000 upokojencev, ki potrebujejo pomoč, to dobi samo 60.000 oziroma polovica. Po njegovem mora vlada še v tem mandatu sprejeti solidarnostni sistem med generacijami, zakon o dolgotrajni oskrbi, kar ni uspelo predhodnicam. »Ne smemo dovoliti, da upokojence, ki si sami ne morejo privoščiti pomoči, pustimo na cedilu,« je dejal. Drugi večji izziv vidi v kakovostni zdravstveni oskrbi, ki je osnovna človekova pravica, pri čemer je treba narediti vse za ohranitev javnega zdravstvenega sistema, ki po njegovem ni tako slab, v tujini pa postaja navadno tržno blago.

Strateški forum za izzive starajoče se družbe

V imenu vlade je pozdravila udeležence ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer ter čestitala starejšim ob njihovem mednarodnem dnevu, ki so ga pred 29 leti razglasili Združeni narodi. Poudarila je, da se v vladi zavedajo izzivov, ki jih prinaša povečevanje števila starejših, ki živijo dlje in bolje, v Sloveniji jih je skoraj petina. Med ključnimi izzivi je izpostavila zagotovitev dostojnih pokojnin, vzdržnost pokojninskega sistema, gradnjo domov za starejše in širjenje pomoči na domu. Kot ministrica si bo še naprej prizadevala, da bodo namenili več pozornosti vprašanju človekovih pravic starejših, dostojnega staranja in nasilja nad starejšimi, je dejala.

Poleg skoraj polovice ministric in ministrov v Šarčevi vladi so se svečanega odprtja festivala udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor in nekdanji predsednik Milan Kučan. Ljubljanski župan Zoran Janković je dejal, da bo ob tolikšni udeležbi ministric in ministrov gotovo poskrbljeno za pokojnine, in izrazil upanje, da bo država v Ljubljani kmalu zgradila vsaj en javni dom za starejše; v glavnem mestu pa napovedal še najmanj pet dnevnih centrov za starejše.

Marjan Sedmak, predsednik Mestne zveze upokojencev Ljubljana, ki je poleg podjetja Proevent soorganizatorka festivala, je poudaril, da mora festival živeti naprej, ker omogoča množično druženje starejših. Z dolgoživo družbo se ukvarja vrsta nevladnih organizacij, društev in posameznikov ter politična sfera, zato je festival priložnost za srečanje civilne družbe z odločevalci, predstavniki politike in vlade. Po njegovem bi bilo treba festival okrepiti kot strateški forum, ki se ukvarja z izzivi starajoče se sodobne družbe.

Festivalska priznanja

Programski svet festivala je podelil posthumno priznanje od maja pokojnemu Davorju Dominkušu, ki je 17 let predsedoval programskemu svetu. Priznanja za dolgotrajno sodelovanje so prejeli Zveza društev upokojencev Severne Makedonije, Združeni slovenski veteranski orkester in Center aktivnosti Fužine. Častni naziv ambasadorke festivala je prejela Gabi Čačinovič Vogrinčič, ki je med drugim kot profesorica na fakulteti za socialno delo preučevala vrednote medgeneracijskega povezovanja, predvsem v družinski celici, na festivalu pa je s strokovnim pogledom sodelovala v številnih razpravah in okroglih mizah. »Kot skupnost se moramo naučiti in odločiti, da bomo naredili prostor za vse generacije, sicer sveta ne more biti. Globoko sem hvaležna, da še vedno zmorem delati in sem še vedno dobrodošla.«

Na koncu je nekdanja slovenska plavalka s srebrno olimpijsko kolajno iz Pekinga Sara Isaković, ki je ambasadorka kampanje Bodi odličnjak – krvni sladkor naj bo čista petica, ki jo vodi zavod Diabetes, udeležence pozvala, naj bodo vsak dan odgovorni za svoje zdravje, čustva, misli in naj vsak dan naredijo nekaj aktivnega zase. 

Kulturni program v prekmurskem duhu

Ob odprtju festivala so počastili 100. obletnico priključitve Prekmurja k matični domovini, v tem duhu je potekal tudi kulturni program. Združeni slovenski veteranski orekster je poleg slovenske in evropske himne zaigral še Rokovnjače, pevski zbor DCAdur je zapel ljudsko pesem iz Gornje Bistrice Mož je sejao repo, plesalci Plesne izbe Maribor so zaplesali na glasbo Zrelo je žito, program pa je končal Zoran Predin s pesmima Zadnja večerja in Bolj star, bolj nor. 

Zakon o dolgotrajni oskrbi je treba sprejeti takoj​​​​​​​

Takoj po prireditvi je bila okrogla miza o ureditvi razmer za starejše, ki jo je pripravilo združenje za dostojno starost Srebrna nit. Predsednica Biserka Marolt Meden je poudarila, da med poslušalci ni politikov, ki so se prišli poslikat na odprtje festivala, nato pa odšli. Opozorila je na sporne ugotovitve računskega sodišča o težavah, na katere v Srebrni niti opozarjajo že dve leti. Med drugim ugotavljajo, da je veliko dobrih domov in veliko malo manj dobrih, pri čemer je veliko odvisno od vodstev domov. Poudarili so, da bi bilo treba direktorje izbirati predvsem po strokovni in ne politični plati, nadzor v domovih pa izvajati nenapovedano.

Zakon o dolgotrajni oskrbi bi bilo treba sprejeti takoj in to postaviti na prednostni seznam, denar pa zagotoviti z ustrezno prerazporeditvijo proračunskih sredstev ter iz javnega denarja zgraditi kakšno krožišče ali razgledni stolp manj. Opozorili so, da je ministrstvo naredilo veliko premalo za oblikovanje alternativnih gospodinjsko-stanovanjskih skupnosti, v katerih biva od 6 do 8 starejših, ki si med seboj pomagajo. V Sloveniji jih skoraj ni, čeprav so za to namenjena evropska sredstva. Še danes in jutri bo na festivalu 10 okroglih miz in več kot 80 izobraževalnih dogodkov.