»Vsem prebivalcem Švedske. Živimo v negotovih časih. Oboroženi spopadi trenutno potekajo v našem delu sveta. Terorizem, kibernetski napadi in dezinformacijske kampanje se uporabljajo za spodkopavanje in vplivanje na nas. Da bi se uprli tem grožnjam, moramo ostati enotni. Če bo Švedska napadena, mora vsak prispevati svoj delež k obrambi neodvisnosti Švedske – in naše demokracije. Odpornost gradimo vsak dan skupaj z našimi najdražjimi, sodelavci, prijatelji in sosedi. V tej brošuri se boste naučili, kako se pripraviti in ukrepati v primeru krize ali vojne.« Tako piše v uvodu knjižice, ki so jo konec lanskega leta prejela gospodinjstva na Švedskem. Kaj pa mi? Smo izoliran otok sredi miru in blaginje?

Medtem ko poročamo o tem, da tuje države izdajajo knjižice z navodili prebivalcem, kako ravnati v primeru vojne in naravnih nesreč, nam bralci kot nekakšen nostalgičen opomin pošiljajo stare brošure in nas spominjajo na čase NNNP (Nič nas ne sme presenetiti). Danes so navodila na dosegu roke na vladni spletni strani in strani uprave za zaščito in reševanje, a kaj se zgodi, če interneta ni? Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan opozarja, da se je treba na tovrstne grožnje pripraviti vnaprej, navsezadnje je to po zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami dolžnost vsakega prebivalca.

Kako smo danes pripravljeni na grožnje, ki nam pretijo? Po Šestanovi oceni dobro: »Govorim lahko sicer le o naravnih in drugih nesrečah, čeprav med slednje v teoriji sodi tudi vojna. Na različne nesreče se redno pripravljamo, imamo izdelane načrte, usposabljanja, vaje in na žalost tudi veliko izkušenj iz realnih situacij. Zato smo, lahko rečem, dobro pripravljeni, je pa seveda vedno prostor za izboljšave ali za uvedbo novih pristopov in tehnik.«

Največja grožnja, ki preti Sloveniji, je potres, je kot že večkrat opozoril sogovornik. »Na območju potresa jakosti, kakršno lahko doseže na našem območju, to je osma stopnja po evropski potresni lestvici, živi več kot milijon ljudi, tukaj je tudi veliko zgradb, ki bi lahko bile zelo poškodovane ali bi se celo porušile, zaradi česar bi bilo veliko ljudi poškodovanih in tudi smrtnih žrtev. To nas najbolj skrbi,« je povedal Šestan.

Najboljši in tako rekoč edini ukrep za zmanjšanje najhujših posledic te katastrofe je predvsem potresno odporna gradnja: »Zaradi različnih obdobij, v katerih so se zidale stavbe v Sloveniji, imamo tudi zelo različno občutljive in odporne objekte. To je kislo jabolko, v katero bo treba enkrat ugrizniti ter neodporne objekte izboljšati, seveda pa to terja čas in predvsem finance.«

Drugače je s poplavami in drugimi nesrečami, ki nas doletijo relativno pogosto. »Nanje smo dobro pripravljeni, tudi prebivalstvo, kar se je pokazalo v času hudih poplav leta 2023. Ljudje so se ustrezno odzvali, tudi navodila in opozorila, ki jih dajejo različne strukture, so zelo dobro upoštevali, zato so bile posledice, govorim o žrtvah, relativno majhne v primerjavi z drugimi državami, tudi bolj razvitimi, kot je Nemčija.«

Živimo v mehurčku?

Številne države opozarjajo tudi na grožnje z vojno. Ali se morda preveč zanašamo na to, da je verjetnost oboroženega spopada na naših tleh majhna?

»Ne gre le za vojno, tudi pri naravnih nesrečah se nekateri preveč zanašajo na to, da se jim kaj takega ne more zgoditi. To ni prava miselnost. Vsi moramo razmišljati o tem, da se nam to lahko zgodi. Seveda ima vsaka nesreča določeno verjetnost, tudi vojna, a upam, da je ta veliko manjša kot za poplavo ali katero drugo nesrečo,« je odgovoril poveljnik civilne zaščite.

Za zdaj ne vidi nujnosti, da bi se posebej usposabljali za vojno, če pa že, je to politična odločitev: »Če se politika tako odloči, mora stroka pripraviti vse ostalo, tudi napotke, kako naj ravna prebivalstvo,« je poudaril in dodal, da je treba vse to tehtno premisliti, da ne bi ustvarjali nepotrebne panike med ljudmi.

Na vprašanje, ali bi bilo smiselno pripravljati posebna usposabljanja za primere naravnih in drugih nesreč, je Šestan odgovoril, da je utopično pričakovati, da bi se prebivalstvo v celoti usposabljalo. »Je pa v časih spletnih medijev prav gotovo veliko možnosti, da se z njimi seznanijo in se pripravijo,« je opomnil, navsezadnje smo po zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami najprej posamezniki tisti, ki moramo poskrbeti, da bomo bolj varni. »Naša dolžnost je, da se seznanimo z nevarnostmi in da se poučimo, kako se ustrezno varnostno obnašati.«

Ena večjih nevarnosti je seveda tudi, da ostanemo brez interneta, elektrike, toda na nesreče se je treba pripraviti prej. Ko se začne tresti, ni več časa za iskanje navodil. »Mnogi radi kot primer navajajo NNNP, toda v tem primeru se ni usposabljalo prebivalstvo, ampak določene strukture, ki so bile prav gotovo širše, kot so zdaj. A tudi zdaj imamo veliko vaj, vsaj na našem področju, državnih, regijskih in občinskih, tudi gasilci in preostale strukture, vključene v zaščito in reševanje, imajo veliko vaj. Tako je veliko možnosti, da pridejo ljudje pogledat in se veliko naučijo.« Obstajajo tudi številne brošure, posebno pozornost namenjajo otrokom od vrtca naprej. Mladina je ključna, je še poudaril Šestan, njo je treba ozaveščati.