Šolarji na počitnice, šole pa v mislih že v novem šolskem letu

Šolarji so danes še zadnjič v tem šolskem letu sedli v šolske klopi. Zdaj so pred njimi počitnice vse do 2. septembra. V novem šolskem letu se napoveduje več sprememb, za tretješolce, denimo, nacionalno preverjanje znanja. Ravnatelji si želijo, da bodo šole lahko v miru izobraževale, starši pa pogrešajo predvsem izdelano vizijo.  

»Danes smo uspešno zaključili šolsko leto. Otroci so razigrani, čeprav je ponedeljek vmes med prazniki, je pri nas veliko otrok na šoli,« je za STA dejala predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Mojca Mihelič, sicer tudi ravnateljica ljubljanske Osnovne šole Danile Kumar. Poudarila je, da kljub mnogim nejasnostim med šolskim letom ugotavljajo, da otroci še nimajo razvitih osnovnih veščin, ki so bile nekoč same po sebi umevne, zdaj pa niso več.

Posledice covida-19 se še vedno čutijo

Letošnje šolsko leto je po njenem mnenju minilo v znamenju negotovosti, tudi nemira, kaj bo, ker se je spreminjala zakonodaja in je bilo marsikaj nejasnega, predvsem pa zato, ker je še vedno opazen učinek covida-19, čeprav se je takrat mislilo, da bo to na mlade generacije še najmanj vplivalo in da se bodo te najhitreje vrnile v staro rutino.

»Zdaj vidimo, da ni tako, zelo manjka tisto leto, dve, ko so morali razvijati osnovne veščine in ta primanjkljaj je še zdaj opazen,« je dejala. Od prihodnjega šolskega leta, v katerem se sicer obeta več sprememb, si šolniki po njenih navedbah predvsem želijo miru, da bodo lahko delali to, kar je njihovo poslanstvo.

Mojca Mihelič je poudarila, da kljub številnim nejasnostim med šolskim letom ugotavljajo, da otroci še nimajo razvitih osnovnih veščin, ki so bile nekoč same po sebi umevne, zdaj pa niso več. FOTO: Leon Vidic

»Naš poklic je čudovit«

»Šola se ukvarja z vsem drugim, samo ne s tem, kar je naše osnovno poslanstvo. Zato si želimo miru, da bi otroke lahko v miru vzgajali in izobraževali,« je pojasnila in dodala, da je ponosna na vse učitelje in na splošno zaposlene v šolstvu, ki ob vseh pritiskih in nespoštovanju javnosti vztrajajo v tem čudovitem poklicu«. »Naš poklic je čudovit in neposredno vplivamo na prihodnost. Ne vem, ali si družba lahko privošči zagrenjenega učitelja,« je še dodala.

Predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Lara Romih ima ob iztekajočem se šolskem letu enak občutek kot vsa prejšnja leta. »Res je bilo veliko pogovorov, organiziranih veliko konferenc, s težavami se ukvarjamo, vendar se spremembe dogajajo zelo počasi«, je dejala za STA. Po njenem pozivu se je treba zavedati, da bomo želi tisto, kar smo sejali.

Priznava, da je bilo letos vzpostavljenih veliko projektov od učnih načrtov do nacionalnega preverjanja znanja za tretješolce, a med seboj niso usklajeni. Najhujše od vsega pa se ji zdi, da v resnici ni znano, kakšna znanja in veščine naj ima otrok ob koncu osnovne šole. »Manjka vizija, s katero bi se strinjali vsi deležniki,« je prepričana. »Usklajevanje dokumentov zdaj sicer poteka, vendar ne vemo, kam naj gremo,« pravi nezadovoljna.

Dodala je, da bi morali teoretiki skupaj s praktiki pri pripravi sprememb v osnovnih šolah, ki bodo začele veljati že z novim šolskim letom, razmisliti o tem. Sodobna šola po njenem opozorilu »ni več šola izpred 250 let«. »Otroci najbrž potrebujejo kaj drugega, več gibanja, več empatije, zaradi spleta in različnih platform živijo v vzporednem svetu,« je naštela nekatera od vprašanj, ki ostajajo nerešena.

Šolarji so danes še zadnjič v tem šolskem letu sedli v šolske klopi. FOTO: Jože Suhadolnik

Po njenem svarilu nihče ne ve, kakšne bodo posledice takšnih okoliščin čez desetletje na otroku, ki bo v novem šolskem letu, denimo, prvošolček. Odgovorni bi morali po njenem mnenju z vsemi deležniki še enkrat skozi celoten sveženj dokumentov in pri tem poiskati odgovore še na tista vprašanja, ki so ostala neodgovorjena.

Med spremembami v šolah, ki bodo začele veljati že v novem šolskem letu, pa je tudi nacionalno preverjanje znanja za tretješolce, ki ga Romih vidi kot »dobro zamišljenega«. Dalo bo namreč vpogled v potek šolanja po celotni državi. Ugotavlja, da danes »petka na eni šoli ni enaka petki na drugi«. »To ni pravično,« je poudarila.