Neomejen dostop | že od 9,99€
Sodne obravnave odpadajo kot po tekočem traku, razlog pa je – pomanjkanje pravosodnih policistov. Sodnica Maja Manček Šporin, ki bi morala na celjskem okrožnem sodišču nadaljevati sojenje materi še ne dveletnega dečka, ta je umrl v razgretem avtu, in njenemu partnerju, je zato prebrala protestno izjavo.
Čeprav je celjski pripor povezan s sodno stavbo, celjski pravosodni policisti niso privedli obtoženega, medtem ko so iz zaporov na Igu, kjer je v priporu, pripeljali obtoženo malčkovo mamo. Spomnimo, tožilstvo obema očita štiri kazniva dejanja, ki sta jih zagrešila v sostorilstvu.
Glavni očitek je, da sta sokriva smrti še ne dveletnega obtoženkinega otroka, ki je junija lani ostal zaprt v avtu, parkiranem na vročem soncu, zaradi česar je utrpel toplotni šok in umrl. Tožilstvo jima očita tudi trgovanje s prepovedanimi drogami, njihovo hrambo in omogočanje uživanja osebi, ki je bila v postopku odvajanja, in celo mladoletniku.
Deček je junija lani umrl zaradi dolgotrajne izpostavljenosti vročini.
Priporne zadeve so po zakonu nujne, zahtevajo prednostno obravnavo.
Kdo bo kriv, če bodo zaradi predolgih sojenj izpuščali pripornike?
Predsednica sodnega senata je prisotnim v sodni dvorani prebrala izjavo, v kateri je med drugim okrcala ministrstvo za pravosodje, ki mora zagotoviti ustrezno kadrovsko politiko in nemoteno delovanje pravosodnega sistema.
»Če je še do pred kratkim veljalo, da obtoženec v priporu pomeni, da bo obravnava na sodišču zagotovo izvedena, se je v zadnjih mesecih to spremenilo. Neprivedba pripornikov zaradi kadrovskih težav v zaporih je postala redna praksa, zaradi katere prihaja do odpovedovanja sodnih obravnav in s tem velikih zastojev v sodnih postopkih. To velja še zlasti za priporne zadeve, kljub temu, da so po zakonu nujne in zahtevajo prednostno obravnavo. Videokonferenca pa ni rešitev za vsak primer. Če je mogoče tako izvesti posamezni narok, na daljavo ni mogoče kvalitetno voditi glavne obravnave. Obdolžencem je s tem onemogočen neposredni dostop do sodišča, zagovornikom je otežena kvalitetna obramba, sodnike pa se postavlja v položaj oddaljenih 'on line' odločevalcev v imenu ljudstva,« je opozorila Maja Manček Šporin. In sklenila, da se lahko v primeru, da zapori kadrovskih stisk ne bodo rešili, zgodi, da bomo kmalu začeli izpuščati pripornike, ki jim država ni bila sposobna zagotoviti sojenja v času, ki je še sorazmeren z zaporno kaznijo, predvideno za posamezno kaznivo dejanje. »Pristojne zato sprašujem: kdo bo kriv takrat?« je poudarila okrožna sodnica.
Kakorkoli, glavna obravnava je bila danes preložena na 2. september, takrat pa naj bi zaslišali tudi priče, ki so bile danes vabljene na sodišče.
Kot so pojasnili z ministrstva za pravosodje, kamor spada Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks), je trenutno v slovenskih zaporih zaprtih 1832 oseb, zasedenost pa je glede na razpoložljive prostorske zmožnosti 136,11-odstotna.
»Povečanje števila zaprtih oseb neizogibno vpliva na vse procese v zaporu. Porast števila zaprtih, predvsem pripornikov, pa tudi na večje število spremstev zunaj zavodov za prestajanje kazni zapora, saj je treba zagotoviti njihovo prisotnost na sodišču v času sojenja, in povečanje drugih nalog. Zaradi nezadostnega števila pravosodnih policistov, različnih odsotnosti, zakonskega zagotavljanja počitkov in presežnih tedenskih obremenitev nam z obstoječim kadrom žal ne uspe izvesti vseh odrejenih spremstev. Do odpovedi slednjih pride, ko so izčrpani vsi notranji viri, tudi izvedba videokonference ali pomoč med zavodi za prestajanje kazni zapora,« pojasnjujejo.
Hkrati dodajajo, da intenzivno iščejo dodatne rešitve, da bi se razmere izboljšale. A ne primanjkuje le pravosodnih policistov, iščejo tudi druge uslužbence.
»Trenutno so odprti zaposlitveni postopki za 69 javnih uslužbencev, od tega 46 za pravosodne policiste. Zato na Ursiksu kontinuirano vodijo zaposlitvene postopke in krepijo promocijske aktivnosti. Predvsem pa računamo, da bo nova plačna reforma prinesla izboljšanje položaja pravosodnih policistov in posledično tudi več zanimanja za ta poklic,« odgovarjajo na ministrstvu za pravosodje.
Odpoved spremstva je skrajni ukrep
V letu 2023 je bilo skupno izvedenih 11.921 spremstev zaprtih oseb zunaj zavodov, odpovedanih pa 1416 spremstev. S sprejetjem različnih ukrepov si, tako ministrstvo za pravosodje, ves čas prizadevajo, da bi bilo odpovedi spremstev čim manj, zato spodbujajo tudi uporabo videokonferenčnih sistemov. Število obravnav, ki so potekale na daljavo, so z manj kot deset v preteklih letih povečali na 413 v letu 2022 in 1058 lani.
»Žal pa se ob naraščanju števila zaprtih oseb število odpovednih spremstev kljub temu povečuje, čeprav se trudimo prej izčrpati vse druge možnosti in je odpoved spremstva skrajni ukrep. Letos bomo za reševanje teh težav zagotovili še dodatne videokonferenčne sisteme,« odgovarjajo z ministrstva.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji