S 600 evri bi jih zavarovali pred pritiski

Le štiri člene obsega interventni zakon, ki bo podlaga za izplačilo posebnega dodatka funkcionarjem v pravosodju. Vlada predlaga, naj gre v državni zbor po nujnem postopku, a je danes začasno prekinila obravnavo.

Po besedah premiera Roberta Goloba bodo zakonski predlog najprej, skladno s koalicijskim dogovorom, pred potrditvijo na vladi, predstavili koalicijskim poslanskim skupinam, nato pa bodo postopek izpeljali do konca. »Podobno proceduro imamo večkrat, ne gre za nič kaj nenavadnega. Želimo pa to stvar ravno zaradi tega, ker je spet včasih napačno interpretirana v javnosti ali pa v parlamentu, v resnici čim prej posredovati v parlament,« je komentiral Golob.

V predlogu, ki so ga pripravili na ministrstvu za pravosodje, piše, da ne glede na zakon o sistemu plač v javnem sektorju do uveljavitve sistemskih sprememb plačnega sistema in odprave nesorazmerij, vendar najdlje do 31. decembra 2023, vsem funkcionarjem sodne oblasti, ki so sodniki, in vsem funkcionarjem državnega tožilstva pripada dodatek, ki se prvič izplača pri plači za januar, v višini 600 evrov mesečno za polni delovni čas. Izplačeval se bo v nominalnem znesku vsem enako, neodvisno od osnovne plače ali specifike opravljanja posamezne funkcije. Z januarjem 2024 naj bi začela veljati reforma v javnem sektorju, kjer naj bi na novo ustrezno določili plačna razmerja.

Z dodatkom nad »težko popravljive posledice za delovanje države«

Vlada utemeljuje pobudo za nujni postopek v parlamentu, da »se s tem preprečijo morebitne težko popravljive posledice za delovanje države«. Uvedbo začasnega dodatka utemeljujejo s tem, da imajo sodniki ustavno zagotovljeno posebno mesto v družbeni ureditvi in da je dostojna oziroma primerna plača sodnika bistven pogoj za neodvisnost sodstva in s tem pravne države.

»Ustrezen materialni položaj sodnikov in državnih tožilcev mora biti primeren oziroma takšen, da so varovani pred pritiski, ki bi lahko vplivali na njihovo odločanje, oziroma takšen, da ustreza dostojanstvu njihovega poklica in obsegu odgovornosti,« so med drugim zapisali in dodali, da je redno delovanje pravosodja ključno pri zagotavljanju delovanja preostalih družbenih podsistemov.

Finančne posledice v višini devet milijonov evrov

Finančne posledice na državni proračun na letni ravni ocenjujejo na devet milijonov evrov, od tega 8,2 milijona v letu 2023 za 11 mesecev. Dopuščajo možnost, da bodo finančni učinki nižji, ker se bo dodatek prenehal izplačevati z uveljavitvijo sistemskih sprememb plačnega sistema. 

Zaradi različnih posegov v enotni plačni sistem so se razmerja, ki so bila vzpostavljena ob njegovi uvedbi leta 2008, porušila, zlasti zato, ker dvigom plač javnih uslužbencev niso sledili dvigi uvrstitev funkcionarjev. Po mnenju oblikovalcev zakona zahtevajo aktualna razmerja med uvrstitvami funkcionarjev kot tudi med plačami javnih uslužbencev in funkcionarjev ponovno presojo ustreznosti.

Iz analiz ministrstva za javno upravo in podatkov Umarja o inflaciji izhaja, da so se v obdobju med 2015 in 2022 povprečne plače sodnikom realno znižale za 4,9 odstotka, državnim tožilcem za 11 odstotkov, v celotnem javnem sektorju pa so se povprečne plače realno povišale za 12,8 odstotka. Pri tem poudarjajo, da so se plače sodnikom in državnim tožilcev leta 2012 z zakonom o uravnoteženju javnih financ znižale za štiri odstotke, kar je že takrat povzročalo nesorazmerja v plačah med nosilci izvajanja funkcij v teh organih in javnimi uslužbenci.