Sodniki bodo 14 dni opravljali le nujne zadeve

Sodniki bodo med 10. in 24. januarjem opravljali le procesna dejanja v zadevah, ki so nujne po zakonu. To je naslednji protestni ukrep, za katerega so se odločili po včerajšnji enourni prekinitvi dela zaradi neuresničitve odločbe ustavnega sodišča za ureditev njihovih plač. Stavko pripravljajo tudi državni tožilci. Minister za javno upravo Franc Props vztraja, da se bo to vprašanje reševalo celostno v okviru plačne reforme javnega sektorja. Takšno stališče vlade pa je eden od razlogov za odstop državne sekretarke Valerije Jelen Kosi.

Gre za protest proti kršenju pravnega reda, vlada in državni zbor ignorirata prav tisto odločbo ustavnega sodišča, ki varuje neodvisnost sodstva proti izvršni in zakonodajni veji oblasti, s čimer so zlorabili svojo moč »nam sodnikom v posmeh, vsem skupaj pa v hudo sramoto«, so pri sodniškem društvu zapisali v protestni izjavi.

Sodniki bodo zaostrili svoje dejavnosti s tem, da bodo za dva tedna prilagodili način poslovanja tako, kot sicer velja ob sodnih počitnicah. Glavni odbor Slovenskega sodniškega društva je sprejel še sklepe, da ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan in predsednika vlade Roberta Goloba pozove k odstopu ter da vse sodnike pozove, naj zamrznejo svoje sodelovanje v različnih komisijah in organih. Evropskega komisarja za pravosodje Didierja Reyndersa bodo obvestili o možnosti nesodelovanja sodnikov pri izvedbi evropskih volitev. Proučili bodo možnosti za vložitev kazenske ovadbe proti nosilcem izvršilne in zakonodajne veje oblasti, sodni svet pa pozvali, naj na ustavno sodišče vloži zahtevo za določitev načina izvršitve ustavne odločbe. Predsednik sodnega sveta Vladimir Horvat je napovedal, da bodo prihodnji četrtek verjetno obravnavali nastale razmere in se o tem odločali.

Tudi v Društvu državnih tožilcev razmišljajo o stavki, nadaljevali pa bodo tudi postopek vlaganja tožbe. Predsednik društva tožilcev Boštjan Valenčič, ki je spomnil, da se njihove plače 15 let niso usklajevale z rastjo življenjskih stroškov, zavrača argumente vlade. »Odločba ustavnega sodišča, ki je ugotovilo nesorazmerja, je zavezujoča in neodložljiva. Žal ti dejstvi vladi oziroma njenemu predsedniku nista popolnoma jasni. Vlada izvršitev odločbe pogojuje z doseganjem dogovora z vsemi drugimi sindikati, kar pa po našem mnenju kaže na popolno nerazumevanje načel pravne države in vladavine prava. Z drugimi besedami, sindikati vlado očitno silijo v nespoštovanje načela pravne države,« se je izrazil Valenčič.

A minister za javno upravo Franc Props vztraja, da bodo odločbo ustavnega sodišča o sodniških plačah uresničevali hkrati z dogovorom o plačah za celotni javni sektor. Pravi, da se zavedajo, da so plače sodnikov, ki so tretja veja oblasti, nizke in da je treba tudi v tem delu poskrbeti, da bodo lahko neodvisno delovali, a da je treba vedeti tudi, da trenutno potekajo pogovori s sindikati in je stališče vlade, da se zadeve rešujejo vzporedno. »Lahko se nam zgodijo stavke, ki se napovedujejo, in naš interes ni, da država stoji zato, ker smo parcialno ugodili neki skupini,« je izjavil Props.

Prav ta drža vlade je bil eden od razlogov, ki jih je za svoj odstop s položaja državne sekretarke na ministrstvu za pravosodje navedla Valerija Jelen Kosi. V odstopni izjavi je zapisala, da je kot pravnica vso svojo poklicno kariero zavezana spoštovanju načel pravne države, zato ne more biti del oblasti, ki se samovoljno in avtoritarno odloča, katere ustavne odločbe so po njenem prepričanju tako pomembne, da jih bo spoštovala, in katere niso.

Zapisala je še, da je bilo ministrstvu za pravosodje »izrecno odsvetovano (prepovedano?), da se ukvarja s problematiko sodniških plač, ker je to pristojnost ministrstva za javno upravo«. Dodaja, da so razlogi, ki jih nosilci oblasti naštevajo v medijih, povsem politični, in sicer strah pred plačnimi zahtevami drugih sindikatov ter s tem strah za lastno preživetje, kar pa niso argumenti, ki bi opravičevali nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča.