Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Sodniki bi dobrih tisoč evrov mesečnega dodatka

Kot začasno in delno rešitev podpirajo 1071,59 evra bruto mesečnega dodatka od junija 2023 dalje.
Sodniki poudarjajo, da izplačilo tega dodatka ne bi pomenilo uresničitve določb ustavnega sodišča v celoti. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Sodniki poudarjajo, da izplačilo tega dodatka ne bi pomenilo uresničitve določb ustavnega sodišča v celoti. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Pi. K., STA
12. 1. 2024 | 09:14
12. 1. 2024 | 15:05
7:37

Predsednik sodnega sveta Vladimir Horvat je danes podal izjavo glede izvršitve odločbe ustavnega sodišča glede sodniških plač. Sodni svet je o tem odločal v četrtek. Zapisali so, da sodni svet ni prejel opravičila od predsednika vlade in predsednice državnega zbora, utemeljenega s stvarnimi razlogi.

Še večje ogorčenje so izrazili nad tem, da se seje brez opravičila ni udeležila predsednica državnega zbora, ki je kot državni organ zavezan izvršiti odločbo ustavnega sodišča.

Sodni svet pa je pri tem izrazil spoštovanje predsednici države Nataši Pirc Musar, ki poudarja pomen spoštovanja pravne države in nujnost spoštovanja odločb sodišč, tudi ustavnega sodišča.

Sporočili so, da bodo v torek vložili zahtevo za oceno ustavnosti določb zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki urejajo plače sodnikov, s predlogom, da ustavno sodišče ob že ugotovljeni neustavnosti določi način izvršitve svoje odločbe z dne 1. junija 2023.

Sodni svet kot primerno, začasno in delno rešitev, usmerjeno v odpravo neustavnosti, ocenjuje predlog ministrstva za pravosodje, s katerim se vsem sodnikom zagotovi dodatek za opravljanje funkcije v višini 1071,59 bruto, ki naj se izplačuje mesečno od datuma, ko je bila neustavnost ugotovljena.

Pri tem poudarjajo, da izplačilo tega dodatka ne bi pomenilo uresničitve določb ustavnega sodišča v celoti. Pričakujejo, da bo neustavnost s strani izvršilne veje odpravljena takoj, ne glede na postopek pred ustavnim sodiščem. Pri vprašanju spoštovanja odločb US gre za bistvo načela pravne države, ki ni povezano s celovitim urejanjem plačnega sistema v javnem sektorju, na kar se v javnosti sklicuje vlada.

Sodniki so sicer v sredo začeli opozorilni protest, ki bo trajal do 24. januarja. Za to so se odločili zaradi nespoštovanja ustavne odločbe, v kateri je sodišče junija lani ugotovilo, da so sodniške plače prenizke. Med protestom se bodo sodniki, ki vodijo postopke v posameznih zadevah, sami odločali, ali bodo že razpisane naroke preklicali.

Ministrica: Predlog je legitimen

Danes predstavljen predlog sodnega sveta za način izvršitve ustavne odločbe o sodniških plačah je za pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan pričakovan in popolnoma legitimen. Kot je ocenila, gre za prvi konstruktiven predlog reprezentativnega organa sodstva, kakšna vrednost bi po interpretaciji sodnikov pomenila izvršitev ustavne odločbe.

Predsednik sodnega sveta Vladimir Horvat je namreč danes napovedal, da bodo najkasneje do torka na ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti določb zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki urejajo plače sodnikov. Pri tem bodo predlagali, naj ustavno sodišče določi način izvršitve junijske odločbe o plačah sodnikov.

Sodni svet kot primerno začasno in delno rešitev, usmerjeno v odpravo neustavnosti, ocenjuje predlog ministrstva za pravosodje. Skladno s tem predlogom bi sodnikom za opravljanje funkcije zagotovili mesečni dodatek v višini 1071,59 evra bruto, ki naj bi se izplačal od 1. junija lani, torej od izdaje ustavne odločbe.

»Danes so torej s sodnega sveta prvič sporočili mnenje nekega reprezentativnega organa sodnikov. To je pravzaprav prvič, da operiramo s številko z njihove strani. Upam, da se bomo o tem še pogovarjali,« je danes predlog komentirala ministrica za pravosodje Švarc Pipan.

Po njenih besedah gre za znesek, pridobljen na izračunu razlike med plačo najslabše plačanega sodnika in najslabše plačanega poslanca. Obenem je opozorila, da ustavno sodišče v svoji odločbi ni zahtevalo, da bi morale biti plače najslabše plačanih sodnikov in poslancev izenačene, temveč da ne smejo obstajati bistvena nesorazmerja.

»Morda je celo najboljša pot, tudi najbolj jasna, da ustavno sodišče pove natančno, kaj ocenjuje kot tisto primerno vrednost sodniške plače, kajti očitno se v vseh teh pogovorih nismo mogli uskladiti s sodniki, kakšen ta znesek je,« je poudarila.

Znova je še opozorila, da je treba omenjeno odločbo ustavnega sodišča izvršiti, in pozvala koalicijo k nadaljnjemu iskanju rešitev, sindikate javnega sektorja pa k čimprejšnji sklenitvi pogajanja z ministrstvom za javno upravo. »Prej ko pridemo do skupne rešitve glede plačnih položajev v javnem sektorju, prej se v tem paketu lahko uresniči tudi ustavna odločba. Tudi z vidika spoštovanja ustavne odločbe apeliram na sindikate, da razumno in konstruktivno nadaljujejo pogajanja,« je še dejala ministrica.

Sodniki so sicer v sredo začeli opozorilni protest, ki bo trajal do 24. januarja. Za to so se odločili zaradi nespoštovanja ustavne odločbe, v kateri je sodišče junija lani ugotovilo, da so sodniške plače prenizke. Zakonodajalcu je naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja, kar pa se ni zgodilo. Med protestom se bodo sodniki, ki vodijo postopke v posameznih zadevah, sami odločali, ali bodo že razpisane naroke preklicali.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine