Uslužbencem se bodo plače zvišale za tri odstotke

Zaposlenim v javnem sektorju se bodo junija plače zvišale za 80 odstotkov inflacije, kar bo, kot kaže, 3,36 odstotka, regres za letni dopust pa bodo prejeli marca in ne šele junija. Predstavniki vlade in velikega dela sindikatov javnega sektorja so ta december parafirani dogovor včeraj podpisali, tudi z za mnoge spornim določilom, da se vlada do 13. septembra ne bo dogovorila za odpravo nesorazmerij z nobeno skupino posebej, kar velja tudi za zdravnike in sodnike, ki že izvajajo stavkovne aktivnosti.

»Dogovor je pomemben, ker smo zadevo umaknili z mize, in lahko se posvetimo vsebinsko zahtevnejšim vprašanjem. Dogovor o odpravi nesorazmerij in o celoviti plačni reformi bo, glede na vse, kar spremljamo danes v javnem sektorju, treba doseči v kar najkrajšem možnem času, za to, da se pripravimo na datum, ko se bodo spremembe začele izvajati,« je komentiral Jakob Počivavšek, vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. Sindikati, ki še niso podpisali dogovora ter aneksov h kolektivni pogodbi za javni sektor in kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, to jih je storilo 23 od 46 (med njimi ni bilo Sviza, ki je največji sindikat javnega sektorja), imajo čas do konca meseca.

»Upam, da jih bo podpisalo čim več, gre za pomembno etapo v dogovorih med vlado in sindikati glede prenove plačnega sistema. Še napornejše delo nas čaka v prihodnjih tednih in mesecih. Verjamem, da bo na koncu rezultat tega podpis širšega sporazuma za reformo, ki bo potem obveljala vsaj nekaj časa,« je dejal finančni minister Klemen Boštjančič, ki naj bi, kot je neuradno slišati, še naprej vodil krovna pogajanja, čeprav ne opravlja več nalog ministra za javno upravo. Po njegovih besedah natančnih datumov za nadaljevanje pogajanj, ki naj bi privedle do reforme, h kateri se je Slovenija zavezala tudi v načrtu za okrevanje in odpornost, še ni.

Plače od lani povprečno višje za okoli 700 evrov, nezadovoljstvo ostaja

»Treba je vedeti, da je to relativno zapleten pogajalski proces, intenziteta je bila že v preteklosti različna od stebra do stebra. Na vladni strani se je tudi v zadnjih dneh in tednih veliko dogajalo, predvsem, da se dokončno oblikujemo kot ekipa. Ko se bodo pogovori, po več tirih, začeli, ne bo več prostega teka,« je napovedal Boštjančič, ki vztrajno ponavlja vladno stališče, da se usklajevanje plač in odprava nesorazmerij znotraj celotnega javnega sektorja opravljata istočasno, »zato upamo, da bodo tudi sodniki razumeli, da je to zapleten proces in ga je treba opraviti v čim krajšem možnem času«.

Reforma do 13. septembra?

V duhu »plačni sistem bodo uredili celovito« je mogoče razumeti tudi eno od določil v podpisanem dogovoru, s katerim so se sindikati, ki so ga podpisali, strinjali, da do 13. septembra ne bodo sprožili nobenih stavkovnih aktivnosti v zvezi z njegovo vsebino, kar pa ne bo veljalo, če vlada za katero od skupin javnih uslužbencev ali funkcionarjev določi ali se dogovori za odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah z učinkovanjem pred 13. septembrom. Pri tem seveda ni mogoče prezreti, da ima vlada odprte tri stavkovne sporazume – z zdravniškim Fidesom ter v izobraževanju s Svizom in visokošolskim sindikatom.

Ali to pomeni tudi, da izvršilna veja oblasti do 13. septembra ne namerava urediti niti sodniških plač, kot ji narekuje odločba ustavnega sodišča, ki bi jo moral zakonodajalec uresničiti do 3. januarja? »Glejte, še enkrat, 13. september je rok, ki smo ga v tem dogovoru postavili za to, da stvari zaključimo. Če bomo pri pogajanjih uspešni in če bomo prej dosegli neko soglasje, se bomo s tem potem drugače ukvarjali,« je odgovoril novi minister za javno upravo Franc Props.

Podpis pogodbe med vlado in in sindikati javnega sektorja. FOTO: Blaž Samec/Delo

»Možen je samo celovit dogovor. Seveda posamezni segmenti javnega sektorja mislijo, da so tako posebni, da zanje to pač ne velja. Sodniki niso edini, tudi kdo drug je tak. Stališča so različna, tudi zgodovina je različna, niti čez noč niti v enem mesecu vseh teh nesorazmerij ni mogoče odpraviti. Razumem in se tudi osebno strinjam, da so dohodki sodne veje oblasti prenizki, po drugi strani pa seveda verjamem, da se tega ne rešuje na način, kot so se zdaj tega lotili. Mislim, da na neki način tudi nekoliko izrabljajo posebnosti, ki jih ta veja oblasti prinaša, kar se mi ne zdi prav, ker verjamem, da moramo biti vsi enaki, tudi sodna veja do vseh drugih sindikatov. Vsakdo se pač odloča po svoje, ima svojo taktiko, kako je mogoče kaj doseči,« je poudaril Boštjančič in zagotovil, da je vlada do tega enotna, ne izključuje pa, da bo kateri od njegovih kolegov v vladi »izstopal s kakšnim stališčem, všečnim posameznim skupinam«.

Preklicani naroki

V sodniškem društvu člen o 13. septembru razumejo kot nedopustno barantanje in popolno zanikanje vladavine prava. Nedopustno se jim zdi, da dogovor s sindikati temelji na tem, da ustavna odločba, ki je državnemu zboru jasno naložila, naj do 3. januarja odpravi neustavnost glede materialnega statusa funkcionarjem sodne veje oblasti, ne bo spoštovana. »Jasno je vprašanje legalnosti takega dogovora, v katerem vlada javno oznani in z neko skupino javnih uslužbencev sklene zavezo, da odločbe ustavnega sodišča ne bo spoštovala, saj gre vprašanje skladnosti takega dogovora s prisilnimi predpisi in moralo. Dogovori, sklenjeni v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralo, so namreč nični,« opozarjajo sodniki, ki so včeraj začeli belo stavko. Do 24. januarja naj bi opravljali samo nujne zadeve, s tem, da se vsak sodnik sam odloči, ali bo preklical določen narok. Na največjem sodišču, to je Okrožnem sodišču v Ljubljani, bo ta teden predvidoma odpovedanih od 75 od 109 razpisanih obravnav.

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je včeraj, kljub Boštjančičevim in Propsovim izjavam, ponovila, da bo ustavna odločba izvršena v najkrajšem možnem času. Po njenih besedah na ministrstvu izvajajo vse potrebne ukrepe, da bi čim bolj ublažili negativne posledice zmanjšanega delovanja sodišč in neizpolnjevanja drugih zakonskih obveznosti sodnikov za državljane: »Za zdaj zagotavljamo nemoteno delo vseh izpitnih in drugih komisij, ki so v naši pristojnosti, zahvaljujem se vsem sodnicam in sodnikom, ki so nam pri tem ponudili sodelovanje, in seveda tistim, ki v tem času stavkovnih aktivnosti kljub temu nemoteno nadaljujejo izvajanje že razpisanih obravnav in drugih opravil.«

Na stališče sodnikov, da vlada, ki spoštuje pravno državo, ne more odločbe ustavnega sodišča izpolnjevati po lastni presoji, je odgovorila, da interpretacija odločbe ne more biti arbitrarna, »razumeti pa moramo, da ustavno sodišče ni eksplicitno ali specifično določilo tistega zneska ali pa tistega razmerja, ki bi bilo ustrezno, temveč da ne sme biti bistvenih nesorazmerij med plačami funkcionarjev različnih vej oblasti«. Čeprav so vlada in sodniki julija dosegli dogovor o konkretnih zneskih osnovnih plač, ministrica pravi, da še vedno ostaja nerešeno vprašanje, kakšno je ustrezno razmerje.

Predsednica opozarja na pravno huliganstvo

Glede neupoštevanja odločbe o sodniških plačah se je včeraj oglasila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. »Pravna država zahteva dosledno spoštovanje in upoštevanje odločitev sodišč. V preteklosti sem pogosto opozarjala na škodljive posledice tako imenovanega pravnega huliganstva, med katere sodi tudi neupoštevanje odločitev sodišč, saj to ogroža temelje pravne države ter ruši zaupanje ljudi v sodno vejo oblasti.« Pozivala je k doslednemu spoštovanju in izvrševanju vseh odločb ustavnega sodišča, saj je to, po njenem mnenju, ključno za ohranjanje vladavine prava v naši družbi. »To velja tudi za izvršitev odločbe ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da ureditev plač sodnikov ni skladna z ustavnim načelom sodniške neodvisnosti. Datum izvršitve je ustavno sodišče jasno določilo,« je poudarila Nataša Pirc Musar.

Sodniki bodo, po besedah predsednice društva Vesne Bergant Rakočević, vztrajali pri svojem protestu. Na seji glavnega odbora društva 30. januarja se bodo odločili, kako naprej. »Upajmo, da bo do takrat do političnih odločevalcev končno prodrla misel, da pravna država stoji in pade na neodvisnosti sodstva ter da bodo zagotovili pogoje za naše neodvisno delo,« je pojasnila Vesna Bergant Rakočević. Obvestili bodo mednarodno javnost in upali, da člani vlade in parlamenta uvidijo, da so razmere skrajno resne in brez odlašanja uresničijo, kar jim je naložilo ustavno sodišče. »Če bi si naslovniki sodnih odločb lahko sami izbirali, katere bodo spoštovali in katere ne ter kdaj, naše delo izgubi svoj pomen in je s tem dobesedno konec pravne države,« je opozorila Vesna Bergant Rakočević.