Slovenščina je trd oreh za zdravnike iz tujine

Zdravniki nekaterih specialnosti so v terciarnih ustanovah v Sloveniji tako redki, da lahko tuji, ki priskočijo na pomoč, opravljajo »začasno delo« pri nas več let. Eni od zdravnic v ljubljanskem UKC, ki prihaja iz Srbije, so tako na ministrstvu za zdravje dovoljenje za začasno delo podaljšali že dvakrat. V Sloveniji je torej »začasno« že od začetka leta 2021, pri čemer ji ni treba znati slovensko.

Kadar pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe na terciarni ravni zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji ni mogoče zagotoviti neprekinjene nujne zdravniške pomoči, lahko ministrstvo za zdravje, za največ 12 mesecev pod pogoji, določenimi v zakonu o zdravniški službi, dovoli opravljanje zdravniške službe zdravniku specialistu, ne glede na državo, v kateri je pridobil poklicno kvalifikacijo, in pride k nam na povabilo. To dovoljenje se lahko podaljša, zdravnikom, ki ga imajo, pa ni treba znati slovenskega jezika. Na dan 12. septembra so bila veljavna štiri takšna dovoljenja, v obravnavi pa je še ena vloga za podaljšanje, so sporočili z ministrstva za zdravje.

Slovensko pa ni treba znati niti specializantom, ki so osnovno zdravniško kvalifikacijo pridobili v tujini, a opravljajo specializacijo pri nas. V tem primeru delajo pod mentorstvom in se imajo v času specializacije možnost naučiti jezika. Na ta način bo oktobra v ZD Ljubljana začela delati specializantka pediatrije iz Bosne.

Na izpitu 65 uspešnih

Visoka raven znanja slovenskega jezika namreč še vedno ostaja trd oreh za tuje zdravnike, ki si želijo delati pri nas, in marsikoga prav to odvrne od zaposlitve tukaj.

Odkar je preverjanje znanja jezika preneseno za Zdravniško zbornico (ZZS), ga je morda malo lažje opraviti, saj je izpit prilagojen zahtevam opravljanja zdravniškega poklica, a to še vedno pomeni, da mora kandidat izkazati veliko znanja in suvereno dokazati jezikovne sposobnosti za vsakdanje delo (pogovor) v ambulanti s pacienti ter za strokovni pogovor med dvema zdravnikoma. Pisno je treba slovenščino znati na ravni B2, ustno pa na ravni C1. Na zbornici je bil prvi rok za izvedbo preverjanja znanja slovenskega strokovnega jezika lani 23. junija.

K preizkusu znanja slovenskega strokovnega izpita za zdravnike pri ZZS so v petih terminih pristopili 103 kandidati, uspešnih je bilo 65.

Prevladujejo zdravniki iz Srbije

Zaradi pomanjkanja zdravnikov so tudi vodstva slovenskih zdravstvenih ustanov že pred leti začela iskati kader v tujini, predvsem v državah nekdanje Jugoslavije. Direktorica ZD Ljubljana Antonija Poplas Susič je v zvezi s tem decembra lani povedala, da so bili neprijetno presenečeni, ker so imeli šest kandidatov za delo iz Makedonije in Srbije, ki bi morali končati le še preverjanje strokovne usposobljenosti (torej tudi znanje jezika), pa jih je ministrstvo za zdravje obvestilo, da niti eden od njih ni končal tega procesa. Postopki priznavanja izobrazbe so namreč izjemno dolgotrajni.

Preden si zdravniki iz tujine pri nas uredijo vse potrebno za delo, lahko minejo tri leta. ZD Ljubljana je začel v državah nekdanje Jugoslavije iskati kader konec leta 2019 in takrat je bila zanje ponudba še zanimiva. Po epidemiji covida pa so rekli, da so se v njihovih državah razmere precej izboljšale in da zanje niso več konkurenčni. »Če pridejo k nam z družino, so stroški visoki, plača pa ni toliko višja, da bi se jim splačalo seliti,« je za Delo pred časom pojasnila Antonija Poplas Susič. Tam so sicer pred kratkim zaposlili ginekologinjo iz Makedonije, kmalu bodo tudi družinskega zdravnika in morda dva zdravnika iz Ukrajine, skupaj imajo zdaj iz tujine 15 možnih kandidatov, a vprašanje, kako se bo glede na izkušnje, ko so se skoraj vsi premislili, izteklo tokrat.

Članov ZZS, ki so tuji državljani, ki so kvalifikacijo za pridobitev licence opravili v tujini in se v ZZS včlanili od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2022, je 59: deset je specialistov družinske medicine, 11 se jih je specializiralo iz anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine, po pet je radiologov in pediatrov, po štirje pokrivajo urgentno medicino in psihiatrijo, po dva sta ginekologa, kardiologa, ortodonta in zobozdravnika, po eden pa so splošni kirurg, pnevmolog, estetski kirurg, patolog, infektolog, hematolog in dermatovenerolog. Največ tujih zdravnikov, kar 33 odstotkov vseh, je iz Srbije, 31 odstotkov iz Bosne, 19 odstotkov iz Hrvaške, devet odstotkov iz Črne gore, šest odstotkov iz Makedonije in dva odstotka iz Avstrije.

Zdravniški zbornici se je oglasilo tudi 40 zdravnic in 20 zobozdravnic ter trije zdravniki iz Ukrajine. Vse so seznanili z možnostmi za delo v Sloveniji, ki pa ga, kot smo zapisali, ovirata znanje slovenskega jezika in dejstvo, da ukrajinska visokošolska izobrazba (tudi medicinska) ni priznana v Evropski uniji.