Slovenijo odkrivajo gospodarski interesi

Poleg Južne Koreje je odprtje veleposlaništva napovedala tudi Alžirija. Odprtje vsakega novega veleposlaništva v Sloveniji je velik uspeh za slovensko zunanjo politiko, v zadnjem času pa tudi za gospodarstvo, saj Slovenija v diplomaciji vedno bolj skrbi za svoje gospodarske interese.

Po podatkih ministrstva za zunanje zadeve je trenutno v Ljubljani 36 rezidenčnih tujih veleposlaništev. Prihodnje leto se bo to število povečalo še za dve. Če upoštevamo, da ima Organizacija združenih narodov (OZN) skoraj 200 članic, pomeni, da ima približno petina držav mednarodne skupnosti svoje predstavništvo v Sloveniji.

V tujini pa ima Slovenija 44 veleposlaništev, pet stalnih predstavništev in ravno toliko generalnih konzulatov. »V diplomaciji načeloma veljata dve pravili – pravilo reciprocitete in pravilo simetrije,« opozarja profesor diplomatskih ved dr. Boštjan Udovič s Fakultete za družbene vede. Odprtje južnokorejskega veleposlaništva v Ljubljani je zanj vsekakor dobrodošlo, je pa bilo pričakovano glede na dejstvo, da je Slovenija odprla svoje rezidenčno veleposlaništvo v Južni Koreji ter tudi že imenovala veleposlanika v tej državi.

Če nimamo mi veleposlaništva v tujini, težko pričakujemo, da jih bodo drugi imeli pri nas, meni Boštjan Udovič.

»Odprtje rezidenčnega veleposlaništva pomeni okrepitev odnosov med državama, kar sta ob svojem obisku v Južni Koreji potrdila tudi pristojna ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon in minister za gospodarstvo Matjaž Han,« meni Udovič.

Veliko držav pokriva Slovenijo nerezidenčno

Da ima Slovenija v tujini manj kot 40 rezidenčnih veleposlaništev, je doseg male države, tudi zaradi tega, ker je v bližini Slovenije pomemben diplomatski center Dunaj. Veliko držav torej pokriva Slovenijo nerezidenčno, z Dunaja. »Je pa tudi trend, zlasti v EU, da se zmanjšujejo rezidenčna veleposlaništva,« še doda Udovič, ki bi želel, da bi jih Slovenija privabila še dodatnih deset.

»Pri tem se je treba zavedati lastne omejenosti – če nimamo mi veleposlaništva v tujini, težko pričakujemo, da jih bodo drugi imeli pri nas.« Zanimiv je primer Palestine, ki Slovenijo pokriva z Dunaja, Slovenija pa ima v Ramali pri palestinskih oblasteh svoje predstavništvo.

Udovič opaža, da se je Slovenija v zadnjih letih predvsem usmerjala v gospodarska veleposlaništva, njihova ustanovitev pa je sledila zlasti potrebam in interesom slovenskega gospodarstva. Zunanje ministrstvo je zdaj pred strateško odločitvijo, ali bo zgolj sledilo potrebam gospodarstva: »V tem primeru pač ne moremo pričakovati, da bodo drugi odpirali pri nas veleposlaništva, če smo mi bolj zainteresirani za njih kot oni za nas«.

Število veleposlaništev pri nas in naših v tujini sicer samo po sebi še ne odraža ničesar, meni sogovornik. Ni toliko pomembno, koliko, ampak kje jih ima država. »Da ima Slovenija samo dva milijona prebivalcev, ne opravičuje dokaj skromne veleposlaniške mreže, ker mora ta opravljati enake naloge, kot jih imajo velike države.«

Udovič tudi ni zagovornik tega, da bodo delegacije EU v tretjih državah opravljale naloge naše diplomacije, kot menijo nekateri: »Na koncu se vedno vse zreducira na dvostranske odnose med državami«.