Slovenija skupaj s Španijo, Irsko in Malto v priznanje Palestine

K priznanju Palestine je vse države EU in Veliko Britanijo pozvala tudi skupina izraelskih intelektualcev.

Galerija

Mednarodna skupnost mora narediti jasne korake k uresničevanju rešitve dveh držav. Priznanje države Palestine kot polnopravne članice Združenih narodov bi bil pomemben korak na tej poti, so zapisali izbrani izraelski intelektualci. FOTO: Asif Hassan/AFP

Boštjan Videmšek

8. 5. 2024 | 17:36

8. 5. 2024 | 20:55

6:47

A+A-

Skupina vplivnih izraelskih diplomatov in intelektualcev je napisala javno pismo, v katerem vse države Evropske unije in Veliko Britanijo pozivajo k priznanju neodvisnosti Palestine in uresničevanju rešitve dveh držav. Pismo je bilo napisano v kontekstu dogajanja v Gazi in prihajajočega slovenskega, španskega, irskega in malteškega priznanja Palestine.

»Po brutalnem Hamasovem pokolu 7. oktobra in sledečemu izraelskemu uničevanju življenj in infrastrukture na območju Gaze smo mi, Izraelci, zavezani demokratični prihodnosti dveh ljudstev, prepričani, da mora mednarodna skupnost narediti jasne korake k uresničevanju rešitve dveh držav. Priznanje države Palestine kot polnopravne članice Združenih narodov bi bil pomemben korak na tej poti,« so izbrani izraelski intelektualci zapisali v uvodu pisma, ki ga je mogoče brati tudi kot hvaležnost evropskim državam, ki naj bi v prihodnjih dneh priznale palestinsko državnost.

Golob naklonjen priznanju Palestine, a Slovenija o tem ne bo določala sama

Pismo je bilo namreč napisano v kontekstu priznanja palestinske državnosti, ki so ga napovedale Slovenija, Irska, Malta in Španija – to naj bi se, sodeč po naših (domačih in izraelskih) virih, zgodilo 21. maja.

Uradno: Vlada jutri začenja postopek priznanja Palestine

»Vlada Republike Slovenije bo predvidoma jutri pričela s postopki za priznanje Palestine kot neodvisne države,« so pozno popoldne uradno potrdili v Kabinetu predsednika vlade (KPV).

»Vlada zato pripravlja predlog o začetku postopka priznanja Palestine na način, da bo priznanje prispevalo k doseganju dogovora o premirju v Gazi in izpustitvi talcev. Grozote v Gazi se morajo končati. Zato je potrebna takojšnja prekinitev izraelskih napadov na Gazo ter iskanje rešitev za pogajalsko mizo. Vlada Republike Slovenije ostaja v stiku s podobno mislečimi državami, vendar pa je odločitev o načinu in času priznanja suverena odločitev posamične države,« so zapisali.

Čeprav se kot datum priznanja omenja 21. maj, viri neuradno navajajo možnost, da to ne bo že 21. maja, a hkrati KPV tega uradno ni zanikal. Postopek priznanja je v Sloveniji sicer takšen, da predlog za priznanje pripravi vlada, potrditi pa ga mora državni zbor. Vlada želi Palestino priznati kot suverena država, brez diktatov od zunaj, želja pa je, da slovensko priznanje pomeni največji možni prispevek in spodbudo mirovnemu procesu med Izraelom in Palestino.

Hkrati pa želi vlada s preudarnim postopkom priznanja odpraviti vsak dvom, da bi lahko bilo priznanje Palestine interpretirano kot priznanje Hamasa. Proces priznanja v Sloveniji teče neodvisno od postopkov priznanja v Španiji in na Irskem, kjer so postopki priznanja najdlje med državami Evropske unije, medtem ko je Malta Palestino že priznala. Vsaka država je suverena in ima drugačne postopke za priznanje države. U. E.

»Podpiramo odločitev Španije, Irske, Malte in Slovenije, da nameravajo že kmalu objaviti svoje priznanje palestinske države in podpreti njeno polnopravno članstvo v Združenih narodih,« je zapisano v pismu, ki ga je podpisalo sedemnajst znanih in vplivnih izraelskih diplomatov in javnih intelektualcev, katerih glas je bil v sedmih mesecih in tednu dni po 7. oktobru in Hamasovih grozodejstvih v južnem Izraelu ter takojšnjem začetku izraelskega kolektivnega kaznovanja Palestincev v Gazi, komaj slišan.

Ljudje panično bežijo iz Rafe, izraelska ofenziva se širi

Podpisniki pisma menijo, da je priznanje palestinske državnosti stvar načel in zgodovinske pravičnosti. »Je tudi pot, da v to od vojne uničeno regijo vrnemo možnost tišine. Takšen pomemben diplomatski manever bi odstranil dvoumnost, ki je že od začetka zaznamovala celoten 'miroven proces', in diplomacijo vrnil v kolesnice ter vse strani v konfliktu in ključne mednarodne akterje prisilil k odgovornosti,« je prepričana skupina izraelskih diplomatov in intelektualcev, ki v ozračju današnjega Izraela predstavljajo bolj izjemo kot pravilo.

Ob dejstvu, da se približuje slovensko, špansko, malteško in irsko priznanje Palestine, podpisniki javnega pisma k priznanju palestinske državnosti pozivajo tudi druge članice Evropske unije in Veliko Britanijo. »Ta vojna ne sme postati še eno poglavje v dolgi zgodovini nasilja med Izraelci in Palestinci. Za obuditev vere v diplomacijo ni boljše poti od priznanja palestinske državnosti,« skupina izraelskih javnih intelektualcev in diplomatov zaključuje svoje pismo.

Podpisniki pisma s pozivom k priznanju Palestine

Profesor Elie Barnavi, nekdanji veleposlanik v Franciji, Ilan Baruch, nekdanji veleposlanik v Južni Afriki, Namibiji, Bocvani in Zimbabveju, Michael Ben-Yair, nekdanji generalni državni tožilec in vrhovni sodnik, Avraham Burg, nekdanji predsednik skupščine (kneseta) in vodja Judovske agencije, profesorica Naomi Chazan, nekdanja podpredsednica skupščine (kneseta), profesor Itzhak Galnoor, nekdanji vodja Komisije za javne službe, Zehava Galon, nekdanja poslanka in bivša voditeljica stranke Meretz, profesor Oded Goldreich, dobitnik nagrade Izrael (2021), profesor Moty Heiblum, dobitnik nagrade EMET (2014), profesorica Eva Illouz, nekdanja predsednica Umetniške akademije Bezalel, profesor Miki Kratsman, dobitnik nagrade EMET (2011), Alex Levac, dobitnik nagrade Izrael (2005), dr. Alon Liel, nekdanji generalni direktor ministrstva za zunanje zadeve in nekdanji veleposlanik v Južni Afriki in Turčiji, profesor Kobi Metzer, bivši predsednik Odprte univerze, profesor Yoram Peri, nekdanji politični svetovalec Yitzchaka Rabina, Mossi Raz, nekdanji poslanec, profesorica Sarah Stroumsa, bivša rektorica Hebrejske univerze.