Slovenija prejela vsa sredstva Solidarnostnega sklada EU, več kot obljubljeno

Slovenija je prejela vsa nepovratna sredstva Solidarnostnega sklada EU za sanacijo škode po katastrofalnih poplavah, ki so avgusta 2023 prizadele državo. Evropska komisija je nakazala še zadnji obrok v višini 328,4 milijona evrov, potem ko je konec lanskega leta Slovenija že prejela 100 milijonov evrov predplačila. Skupni znesek prejete pomoči tako znaša 428,4 milijona evrov.

Minister za kohezijo in regionalni razvoj, dr. Aleksander Jevšek, je poudaril pomen sodelovanja vseh vpletenih pri pripravi zahtevne vloge za sredstva: »Zahvaljujem se Evropski komisiji za podporo in zaposlenim v lokalnih skupnostih ter resorjih za njihovo predano delo pri zbiranju podatkov. Slovenija je prejela več, kot je ob obisku obljubila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, kar je izjemen uspeh za našo državo.«

Kot smo že pisali, je  to 28 milijonov evrov več, kot je obljubila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen ob obisku Slovenije po lanskih poplavah. Pojavljali so se tudi očitki, da je Slovenija škodo napihnila.

Slovenija je prejela več, kot je ob obisku obljubila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leye.  FOTO: Voranc Vogel

Minister je ob tem izpostavil, da ima Slovenija zdaj 18 mesecev za izvedbo načrtovanih sanacijskih ukrepov, pri čemer je večina projektov že v teku ali zaključena. Poleg tega bo država v dveh letih pripravila podrobno poročilo o porabi sredstev, ki ga bo posredovala Evropski komisiji.

Sredstva Solidarnostnega sklada EU predstavljajo ključno pomoč pri obnovi infrastrukture in okolja ter pri preprečevanju podobnih katastrof v prihodnosti.

Pomoč iz solidarnostnega sklada bo krila del stroškov nujnih ukrepov in ukrepov za obnovo, vključno s popravilom poškodovane infrastrukture, varovanjem kulturne dediščine in čiščenja.

Vlogo za sredstva iz solidarnostnega sklada je ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj oddalo v drugi polovici oktobra 2023, evropska komisija pa jo je kmalu zatem ocenila kot ustrezno, kar je omogočilo omenjeno prvo predplačilo v višini 100 milijonov evrov. Sledil je postopek dodatne preveritve, pri čemer je komisija zaprosila ministrstvo za dodatna pojasnila. Marca so slovenske oblasti posredovale potrebne informacije, kar je evropski komisiji omogočilo boljše razumevanje ocene škode in uporabljene metodologije.