Nizka rodnost ni le slovenska težava

V nadaljevanju preberite:

Odkar smo v EU, se je število prebivalcev Slovenije povečalo. Zdaj nas je dobra dva milijona in sto tisoč, pred dvema desetletjema nas je bilo 120 tisoč manj. Vendar to ne pomeni, da demografskega vprašanja ni. Država Slovenija bo – kot številne druge – vsaj še nekaj časa sicer zagotovo obstala. Vprašanje pa je, kaj bo s Slovenci in Slovenkami, ki v njej izvorno živimo. Če se želimo genetsko ohraniti, je demografsko vprašanje bolj aktualno kot kdajkoli doslej.

V obdobju našega članstva v EU smo se v povprečju postarali za štiri leta: prej je bila povprečna starost prebivalca Slovenije 40, zdaj je 44 let. Podaljšala se je življenjska doba: v povprečju živimo kar 6,2 leta dlje. Fantek, ki se rodi zdaj, lahko pričakuje, da bo dočakal 78,4 leta, deklica 83,9 leta, v povprečju 81,3 leta. Po tem merilu smo na 27. mestu v svetu. Vendar je pri nas vse manj mladih prebivalcev. Slovenija je z lanskimi 16.811 porodi zdrsnila na najnižjo točko, odkar obstajajo podatki o rojstvih pri nas, kar lahko že v nekaj generacijah pripelje do vprašanja, ali bomo sploh obstali. Kakšna je naša demografska politika?