Mop še petim občinam ukinja ugodne subvencije

Ministrstvo za okolje in prostor (Mop) bo predvidoma s 1. oktobrom ukinilo odloke o načrtih kakovosti zraka, ki so zaradi prekomernega onesnaženja s prašnimi delci (PM 10) doslej veljali za Ljubljano, Maribor, Mursko Soboto, Trbovlje in Zagorje, saj zadnja tri leta dnevne mejne vrednosti PM 10 niso bile presežene več kot 35-krat v letu. S tem na najbolj onesnaženih območjih ukinja oziroma znižuje tudi višje spodbude za menjavo starih kurilnih naprav z novimi ali s toplotnimi črpalkami.

Odlok ostaja v veljavi le v Celju, kjer so bile vrednosti PM 10 lani »na meji« oziroma presežene 34-krat. Na Mopu namreč ocenjujejo, da je treba v Celju ukrepe kakovosti zraka izvajati vsaj še kakšno leto, med drugim tudi iz čisto »tehničnih« razlogov.
Nov operativni program ohranjanja kakovosti zraka za Slovenijo bo iz kohezijskih sredstev in iz sredstev programa sklada za podnebne spremembe, kot pravijo na Mopu, še naprej zagotavljal potrebne spodbude. A iz občin, kjer odloke ukinjajo, že prihajajo opozorila, da z »izenačevanjem« subvencij med prebivalci katerega od naših turističnih biserov s prebivalci degradiranih območij, kakršno je denimo Zasavje, slednjim jemljejo motivacijo za menjavo odsluženih peči. Prav tako ni jasno, kaj je v tem trenutku bolje za prebivalce, kjer se odloki ukinjajo: ali naj zdaj, da ujamejo še stari razpis, oddajo denimo nepopolno vlogo in jo kasneje dopolnijo? Na to vprašanje na Mopu nismo dobili odgovora.



Novi program sklada za naslednja tri leta za celotno državo za menjavo zastarelih malih kurilnih naprav in subvencioniranje toplotnih črpalk sicer zagotavlja 49 milijonov evrov spodbud. Mop je odloke o kakovosti zraka že lani ukinil na območju Kranja in Hrastnika. Namesto, denimo, 50 odstotkov priznanih stroškov naložbe v menjavo stare kurilne naprave z novo toplotno črpalko oziroma namesto največ 3200 evrov je občanom pripadla »izenačena« subvencija – do 40 odstotkov priznanih stroškov naložbe oziroma največ 2500 evrov.
 

Najprej program na nacionalni ravni, potem ukinjanje

V prizadetih občinah se z vladno odločitvijo seveda ne strinjajo. Mariborčani so Mop pozvali, naj znova prouči spremembe pri subvencioniranju naložb iz Eko sklada. Kurjenje v zastarelih malih kurilnih napravah, ocenjujejo, namreč še vedno prispeva k onesnaženju zraka v kurilni sezoni; opazno je tudi naraščanje deleža črnega ogljika kot posledice kurjenja lesne biomase v zastarelih oziroma slabo vzdrževanih pečeh. »O splošnem izboljšanju stanja zato žal še ne moremo govoriti,« ugotavljajo v kabinetu župana. Skrbi jih, da se bo z ukinjanjem oziroma zniževanjem subvencij trend posodabljanja kurilnih naprav bistveno upočasnil in da se bo kakovost zraka znova poslabšala. Poleg tega je odlok, ki ga Mop ukinja, osnova tudi za druge občinske operativne programe s področja varstva okolja. V primeru, da bodo predvidene spremembe obveljale, mariborska občina Mopu predlaga, da odlok, za katerega je finančni načrt predviden do leta 2022, velja vsaj še prihodnje leto. Preden ukinjamo občinske odloke, so prepričani v Mariboru, pa bi bilo smiselno sprejeti program za ohranjanje kakovosti zraka na nacionalni ravni in vzpostaviti nov sistem državnih subvencij.



Isto mnenje ima tudi mestna občina Ljubljana (MOL), saj je na odlok o kakovosti zunanjega zraka vezan celoten program za izboljšanje kvalitete zraka v mestu, vključno z načinom dodeljevanja državnih subvencij občanom. Zaradi ukinitve državnih spodbud Eko sklada za gospodinjstva, gospodarstvo in javni sektor za vgradnjo plinskih kotlov občani, pravijo na MOL, denimo ne bodo več upravičeni do subvencije za plinski kotel. Subvencija bo za toplotno črpalko, kotel na biomaso in za priključitev na daljinsko ogrevanje. Trenutno subvencija za plinski kotel znaša do 50 odstotkov investicije oziroma do 2000 evrov. Prav tako ne bo več omejitve dodeljevanja državnih spodbud Eko sklada za toplotne črpalke in kotle na biomaso na območju sistema daljinskega ogrevanja in sistema distribucije zemeljskega plina in tudi ne za obnovo zunanjega ovoja stavb. Glavni vir primarnih delcev je zgorevanje goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, predvsem zaradi uporabe lesa v zastarelih kurilnih napravah, opozarja MOL.



Podobne pomisleke imajo tudi v Murski Soboti, kjer opozarjajo, da je imelo poleg dveh milih zadnjih zim »precejšen vpliv na zmanjšano onesnaženost zraka« tudi zaprtje velikega dela države zaradi epidemije. »Smo tik pred začetkom kurilne sezone, ko se občani v večji meri odločajo za menjavo starih kurilnih naprav, ob prenehanju veljavnosti odloka o načrtu za kakovost zraka in brez finančnih spodbud ali ob manjših spodbudah, kot so bile na voljo prejšnja leta, bo njihova motivacija za menjavo starih kurilnih naprav ali za menjavo energenta zagotovo manjša,« pravijo.



Tudi murskosoboška občina je Mopu predlagala, da odloke o načrtu za kakovost zraka ukinejo šele, ko bo sprejet operativni program ohranjanja kakovosti zunanjega zraka za vso državo.