Slovenija iz Bruslja prejela številne opomine

Evropska komisija je danes Slovenijo že drugič opozorila, da evropske zakonodaje o odpadkih še vedno ni ustrezno prenesla v svoj pravni red. Prvi opomin pa je Slovenija dobila zaradi neizpolnjevanja obveznosti glede evropske zakonodaje o pticah, invazivnih tujerodnih vrstah in obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, ki vključujejo nevarne snovi.

Slovenija in še 16 članic unije je dobilo danes iz Bruslja drugi opomin v okviru postopka zaradi kršenja evropske zakonodaje, imenovan obrazloženo mnenje, s katerim jih komisija poziva, naj v nacionalno zakonodajo v celoti prenesejo nova pravila EU o ravnanju z odpadki, ki so bistvena za doseganje evropskih okoljskih ciljev.



Direktiva o odpadkih določa minimalne operativne zahteve za sisteme razširjene odgovornosti proizvajalca in krepi pravila o preprečevanju odpadkov. Določa tudi nove cilje glede recikliranja komunalnih odpadkov. Do leta 2025 bo treba recikliranje komunalnih odpadkov okrepiti na najmanj 55 odstotkov mase, do leta 2030 na 60 odstotkov, do leta 2035 pa na 65 odstotkov.
Poleg tega je dobila Slovenija iz Bruslja še tri okoljske opomine. V teh treh primerih gre za prvi opomin v okviru postopka zaradi kršenja evropske zakonodaje.

Evropska komisija Slovenijo poziva k pravilni uporabi direktive o pticah, ki od članic zahteva, da razvrstijo posebna območja varstva za zaščito prosto živečih ptic, kar je bistveno za ohranjanje biotske raznovrstnosti.



Slovenski organi še vedno niso razvrstili vseh potrebnih posebnih območij varstva za sredozemskega vranjka, ki je ena od morskih ptic, zaščitenih v skladu z direktivo, in zato ne izpolnjujejo svojih obveznosti iz direktive o pticah, so pojasnili v Bruslju.
Slovenija je tudi med 18 državami, ki jih je komisija pozvala, naj zavarujejo okolje pred invazivnimi tujerodnimi vrstami. Konkretno jih poziva, naj izvajajo določbe uredbe o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst.
Invazivne tujerodne vrste so rastline in živali, ki se zaradi človekovega posredovanja naselijo zunaj njihovega naravnega območja razširjenosti ter se hitro širijo in izpodrinejo avtohtone vrste, kar ima hude okoljske in gospodarske posledice, opozarjajo v komisiji.
 

Neusklajena zakonodaja o obvadovanju nesreč

Prav tako je komisija Slovenijo, Češko in Poljsko pozvala, naj svoje nacionalne zakonodaje uskladijo z evropsko direktivo o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi.

Direktiva se uporablja za več kot 12.000 industrijskih obratov po vsej EU in določa pravila za preprečevanje večjih industrijskih nesreč ter zmanjšanje njihovih škodljivih vplivov na zdravje ljudi in okolje. Pokriva sektorje, kot so kemijska in petrokemijska industrija ter veleprodaja in skladiščenje goriva.


 

Drugi opomini tudi v povezavi z napotitvijo delavcev

Evropska komisija je danes odločila, da Sloveniji in Avstriji pošlje drugi opomin, ker nista sporočili prenosa spremenjenih pravil EU o napotitvi delavcev v nacionalno zakonodajo. Cilj evropske direktive o napotitvi delavcev je zagotoviti zaščito napotenih delavcev in enake konkurenčne pogoje za delodajalce na enotnem trgu, poudarjajo v Bruslju.

V skladu z novimi pravili o napotitvah delavcev se vsi sestavni deli plačila, ki so obvezni za lokalne delavce, kot so minimalne bruto plače in plačilo za nadurno delo, uporabljajo tudi za napotene delavce, izpostavljajo v komisiji.



Direktiva je začela veljati konec julija 2018. Članice naj bi jo prenesle v nacionalno zakonodajo in o nacionalnih ukrepih za prenos obvestile komisijo do 30. julija 2020. Avstrija in Slovenija te obveznosti še nista izpolnili.
 

Opomini na podorčju javnega naročanja, migracij in prometa

Poleg tega drugega opomina na področju socialnih pravic, ki se v bruseljskem jeziku imenuje obrazloženo mnenje, je Slovenija danes iz Bruslja dobila še prve opomine na področju javnega naročanja, zakonitih migracij in prometa.

Evropska komisija je Slovenijo in Poljsko opozorila na vprašanje skladnosti njunih nacionalnih zakonodaj s pravili EU o javnem naročanju in koncesijah. Dvomi namreč, ali so prenesena nacionalna pravila v skladu z direktivami EU.

Slovenijo in Litvo pa je komisija opozorila zaradi nepravilnega prenosa direktive o rezidentih za daljši čas. Direktiva opredeljuje pogoje, pod katerimi lahko državljani tretjih držav pridobijo status rezidenta za daljši čas, in določa njihovo pravico do enake obravnave v podporo njihovemu vključevanju.

V primeru Slovenije je komisija izpostavila, da slovenska zakonodaja o dostopu neslovenskih državljanov do nepremičnin temelji na številnih pogojih, ki v primeru neizpolnitve izključujejo rezidente za daljši čas.



Evropska direktiva o rezidentih za daljši čas pa ne dovoljuje odstopanja od načela enake obravnave na podlagi takih pogojev. Članice imajo določeno diskrecijsko pravico pri določanju takih pogojev za integracijo, vendar v okviru načela sorazmernosti, izpostavlja komisija.
 

Opomin zaradi pristaniških storitev

Poleg tega so Slovenija, Italija in Hrvaška danes prejele prvi opomin zaradi neizpolnjevanja nekaterih obveznosti obveščanja iz uredbe o pristaniških storitvah. Namen te uredbe je zagotoviti enake konkurenčne pogoje v pristaniškem sektorju in pravno varnost upravljavcem pristanišč ter ustvariti ugodnejše okolje za učinkovite javne in zasebne naložbe.



Omenjena uredba določa, da morajo članice opredeliti učinkovit postopek za obravnavo pritožb in zagotoviti, da so uporabniki pristanišča in deležniki obveščeni o tem, kateri organ je pristojen. Članice morajo določiti tudi pravila o kaznih v primeru kršitev uredbe.

Omenjene odločitve so del rednega svežnja odločitev o kršenju evropskega prava, s katerimi Evropska komisija kot varuhinja evropske zakonodaje začenja, nadaljuje ali ustavi postopke proti članicam, ki niso izpolnile obveznosti iz prava EU.
Po izdaji prvega ali uradnega opomina ima država na voljo dva meseca za ustrezen odgovor, sicer lahko komisija odloči, da izda drugi opomin ali obrazloženo mnenje. Če se država v dveh mesecih še vedno ne odzove ustrezno, lahko komisija zadevo predloži Sodišču EU.

Omenjene odločitve so del rednega svežnja odločitev o kršenju evropskega prava, s katerimi Evropska komisija kot varuhinja evropske zakonodaje začenja, nadaljuje ali ustavi postopke proti članicam, ki niso izpolnile obveznosti iz prava EU.

Po izdaji prvega ali uradnega opomina ima država na voljo dva meseca za ustrezen odgovor, sicer lahko komisija odloči, da izda drugi opomin ali obrazloženo mnenje. Če se država v dveh mesecih še vedno ne odzove ustrezno, lahko komisija zadevo predloži Sodišču EU.