Slovenija bi morala več vlagati v izobraževanje in veščine odraslih

Ljubljana – Medtem ko je Slovenija v formalnem izobraževanju otrok med najboljšimi na svetu, pa pri izobraževanju odraslih ni tako uspešna, je na desetem letnem posvetu o izobraževanju odraslih v Portorožu, ki ga organizira Andragoški center Slovenije v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, poudaril minister Jernej Pikalo.

Razdrobljen sistem, potrebno je povezovanje

Raziskava OECD Skills Strategy je namreč med drugim pokazala, da je v naši državi sistem izobraževanja odraslih razdrobljen in da se morajo deležniki na tem področju bolje povezovati, saj gre za multidisciplinarno in multiresorsko zadevo.

»Nizko izobraženi ljudje ne dosegajo svojega mesta v družbi, kot bi ga lahko, zato bi naša družba morala vlagati v razvoj, tako v formalno izobraževanje kot v veščine ljudi,« je dejal minister in napovedal ustanovitev delovne skupine s tega področja.

Priložnost za izmenjavo pogledov in pridobitev idej bo tudi na velikem mednarodnem dogodku na področju izobraževanja odraslih – OECD Skills Summit, ki ga bo prihodnje leto gostila Slovenija. »Če se želimo razvojno obnašati, moramo z odraslimi delati veliko več in drugače kot zdaj,« je še poudaril Pikalo.

Novi strateški dokumenti

Letošnjega srečanja se je udeležilo 250 strokovnjakov, praktikov, nosilcev politike in drugih deležnikov v izobraževanju odraslih. Kot poudarjajo na andragoškem centru, sta to in prihodnje leto obdobje veliko izzivov na tem področju, saj se zaključujejo strateški dokumenti na nacionalni in evropski ravni ter nastajajo novi. Izteka se uresničevanje resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih med letoma 2013 in 2020 in že nastaja ta program za novo desetletje.

V pripravi je strokovno gradivo v skladu z lani sprejetim zakonom o izobraževanju odraslih. Pripravljajo tudi novo finančno perspektivo do leta 2027.

Minister je med drugim še povedal, da se bodo sredstva za izobraževanje, znanost in šport z evropskimi sredstvi povečala na 2,1 milijarde evrov, kar je največ v zadnjih letih. Največji del te vsote sicer gre za že vnaprej dogovorjene zakonske obveznosti, razpoložljiva sredstva pa je treba uporabiti optimalno.