Izolski prostorski akt je padel

»Župan bo dal izjavo jutri po 14. uri, ko bodo znani glasovi po pošti,« so sporočili iz urada Danila Markočiča. Občani Izole so danes glasovali o uveljavitvi občinskega prostorskega načrta, ki predstavlja krovni prostorski dokument občine. Glasovalo je 31,5 odstotka volilnih upravičencev, od katerih jih je bilo 3062 proti, 1169 pa za, kar pomeni, da je referendum uspel in občinski prostorski načrt ne bo uveljavljen. Čakajo sicer še glasovnice po pošti.

Za zavrnitev prostorskega dokumenta je bilo potrebno, da se proti izreče večina volivcev, ob pogoju, da ti predstavljajo najmanj petino vseh oziroma 2686 upravičencev. Pobudniki referenduma - civilna iniciativa Gibanje za Izolo - so bili uspešni. »Veseli nas, da so ljudje spoznali, da je treba ta dokument prevetriti,«  je bila zadovoljna predstavnica iniciative Viktorija Carli. Kot je še dejala, bodo zelo aktivno sodelovali pri sprejemu novega prostorskega akta. Kdaj bi ta utegnil biti sprejet, ne želi napovedovati, pričakuje pa, da bo nekaj zamude zaradi lokalnih volitev.

Vprašanje, ki smo ga med drugim želeli zastaviti izolskemu županu, je bilo, ali na izid referenduma gleda tudi kot na neke vrste zaupnico njegovemu vodenju občine, saj se je v preteklem letu spopadal celo z očitki o korupciji in kršenju integritete. Spomnimo na poskus prodaje zasebnega oljčnika kupcu občinskega zemljišča, od česar je pozneje odstopil, in na – kot se je pokazalo – sporno prenočitev nekdanje kmetijske ministrice Aleksandre Pivec oziroma njene družine na račun občine (stroške sta pozneje poravnala tako župan kot  Aleksandra Pivec, ki jo je to stalo funkcije).

Strah pred preveliko pozidavo

Med ključnimi točkami, zaradi katerih so si v civilni iniciativi prizadevali za umik izolskega občinskega prostorskega načrta, je bila po njihovo prevelika pozidava, ki jo je akt omogočal. Ta je v primeru območja nekdanje tovarne Argo v določeni meri predvidena celo tik ob morju. Nasprotovali so tudi širjenju stavbnih zemljišč na kmetijske površine v bližini urbanega dela Izole, ne glede na to, da je bilo predvideno njihovo nadomeščanje z gozdnimi površinami v zaledju. Svarili pa so tudi pred preobsežno gradnjo v zaledju - na Maliji in Nožedu. V iniciativi so trdili, da bo krovni prostorski dokument občine poslabšal bivanjske razmere Izolanov, saj naj bi sledil le interesu kapitala.

Izolski župan Danilo Markočič do jutri ne želi dajati komentarjev. FOTO: Nataša Čepar/Delo

Na izolski občini pa opozorili, da do sprejema občinskega prostorskega načrta veljajo le obstoječi prostorski načrti, ki jih zaradi zakonodajnih obvez sprejema akta od konca lanskega leta naprej ni mogoče več spreminjati, prav tako pa tudi ne morejo sprejemati novih izvedbenih aktov. Kot so poudarili, bodo v primeru zavrnitve na referendumu zastali številni razvojni projekti, med katerimi so nov kulturni dom, policijska postaja in dograditev bolnišnice, pa tudi izvedba protipoplavnih ukrepov, za katere so že pridobili nepovratni evropski denar.