Neomejen dostop | že od 9,99€
Občani Izole se bodo v nedeljo odpravili na referendum, na katerem bodo odločali o uveljavitvi občinskega prostorskega načrta (OPN), ki so ga v občinskem svetu sprejeli lanskega julija.Ta bo potrjen, če bo za glasovala večina volivcev, zavrnjen pa, če bo proti veljavno glasovala prav tako večina volivcev, a ob pogoju, da bo tako glasovala najmanj petina vseh volivcev.
Izolska občina ne nastopa v referendumski kampanji, saj bi sicer morala predstavljati stališča obeh strani. Kot pa je v preteklosti pojasnil župan Danilo Markočič, se za uveljavitev OPN zavzemajo zaradi razvoja. Če bo krovni občinski prostorski dokument na referendumu zavrnjen, bo obstoječa prostorska ureditev veljala še dve leti, kakršnekoli spremembe ali sprejetje novih podrobnih oziroma izvedbenih aktov pa ne bodo mogoči.
V civilni iniciativi Gibanje za Izolo pa se ne strinjajo z vsemi prostorskimi rešitvami, ki jih prinaša krovni akt. Predvsem jih skrbi, da bi prišlo do prevelike pozidave, celo tik ob morju (v primeru območja nekdanje tovarne Argo), in gradnje stanovanj pretežno za vikendaše ter turiste, kljub neustrezni komunalni infrastrukturi. Obenem pa se zavzemajo za ohranitev kmetijskih površin v bližini mesta in nasprotujejo njihovemu nadomeščanju v zaledju.
Novi OPN predvideva umestitev novega kulturnega centra z zunanjim prireditvenim prostorom, interaktivnega muzeja ribiške industrije, novih parkovnih površin, mestne trge in urejeno obalno promenado, so pri predstavitvi ureditve območja nekdanje tovarne Argo in Male opreme naštevali na občini. Stanovanjska gradnja, ki je že po starih planskih dokumentih tu dovoljena, pa naj bi bila omejena le na Dantejevo ulico. Izolski občinski svet je o tem sprejel posebno zavezo. Prav tako so se svetniki obvezali, da bi se takoj po sprejetju akta lotili njegovih sprememb. Med prvimi naj bi obravnavali pobude za spremembo namembnosti iz kmetijskih v stavbna zemljišča za namen gradnje kmetij.
Novi OPN med drugim predvideva tudi dograjevanje izolske bolnišnice in nove policijske postaje ter omogoča gradnjo protipoplavnih struktur (suhih zadrževalnikov, za kar so že pridobili 1,8 milijona evrov evropskega denarja), so utemeljevali na občini.
»Gradnja stanovanj tik ob morju, pozidava obstoječih kmetijskih zemljišč in širitev gradnje na Maliji in Nožedu so le najbolj pereča vprašanja,« menijo v civilni iniciativi Gibanje za Izolo. Poudarili so, da si na območju, kjer bodo gradili novi kulturni center, želijo le javnih vsebin, ne pa, da bi tja umeščali še stanovanja in hotel. »Želimo si Izolo, ki bi bila občanom v ponos, ne pa apartmaizacije in praznih naselij čez zimo,« so pripomnili. Ohranitev zelo kakovostnih kmetijskih površin v bližini mesta je po njihovem potrebna zaradi samooskrbnih načrtov, na katere bi morali misliti ob podnebnih spremembah. Nepremišljena je po njihovem tudi širitev naselij Malija in Nožed, saj kraja vse bolj izgubljata svoj istrski značaj. Pod črto: po njihovem OPN vse preveč daje prednost kapitalskim interesom in premalo ohranja zelene površine oziroma blaginjo občanov.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji