Povod za izolski novoletni referendum

Širitev poslovne cone na območje kmetijskih zemljišč za izolsko Drogo je eden izmed pomembnejših razlogov, zaradi katerih se je Gibanje za Izolo zavzelo za razpis referenduma o novem občinskem prostorskem načrtu, ki bo 9. januarja. Dr. Marina Pintar z ljubljanske biotehniške fakultete in Leon Ravnikar z ministrstva za kmetijstvo, ki sta se odzvala vabilu župana Danila Markočiča, sta izolski krovni prostorski akt podprla.

Družbene potrebe gredo na račun kmetijskih zemljišč

»Vsekakor bi bilo najbolje, če ne bi posegali v obstoječa kmetijska zemljišča, vendar ne moremo zanikati razvoja in družbenih potreb,« je menila dr. Marina Pintar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je soavtorica strokovnih podlag za nadomeščanje obdelanih kmetijskih površin na območju za Drogo v Izoli z gozdnim zemljiščem v Kortah, v izolskem zaledju. »Občina ima proste roke pri prostorskem načrtovanju, vendar mora to potrditi 27 nosilcev urejanja prostora,« je izpostavil Leon Ravnikar, vodja sektorja za urejanje kmetijskega prostora in zemljiške operacije na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Izolskega župana Danila Markočiča v začetku januarja čaka referendum o občinskem prostorskem načrtu. FOTO: Nataša Čepar/Delo

Strinjal se je, da je bilo v preteklosti storjenih veliko napak s spreminjanjem kmetijskih zemljišč v stavbna, vendar zakonodaja danes zahteva, da se za vsako tovrstno prekategorizacijo poišče ustrezna nadomestila. V izolskem primeru je širitev urbanih vsebin na tem območju po njegovem neobhodna in je bila predvidena že v preteklosti. Po besedah Marka Starmana, vodje urada za prostor in nepremičnine na izolski občini, so za sedem hektarjev kmetijskih zemljišč na območju, kamor bi se širila izolska poslovna cona, poiskali več kot 11 hektarjev nadomestnih površin v Kortah nad Izolo, kjer so trenutno gozdne površine.

Dvomi o smislu selitve rodovitne zemlje

Dr. Pintar je odločno zanikala navedbe predstavnikov Gibanja za Izolo, da bi morali pri nadomeščanju kmetijskih zemljišč za Drogo zvoziti v osem kilometrov oddaljene Korte od 30.000 do 50.000 tovornjakov rodovitne zemlje. »Tu gre že za oblikovane terasaste površine, ki so primerne za obdelavo, ne pa za kakšen kamnolom, kamor bi morali nasuti zemlje do metra globoko,« je pojasnila. Koliko tovornjakov zemlje pa bi bilo približno potrebno za razvoz zemljine do Kort in kakšen strošek bi to bil, pa ni mogla natančno pojasniti. To naj bi bilo namreč znano šele takrat, ko bi - za vsak primer posebej - izdelali zahtevane študije. Poleg tega bo selitev kmetijskih površin iz ravnine v dvignjeno zaledje potekalo postopoma.

Strokovnjakinja je glede očitkov, da območji na ravnini in na dvignjenem terenu ne moreta imeti iste bonitetne ocene, dejala, da to ne drži. »Prav zaradi različne kakovosti zemlje se bo ravninske parcele nadomeščalo z večjimi površinami v zaledju, in sicer v razmerju ena proti 1,6. Kakovost terena pa bodo dodatno izboljšali s selitvijo prsti.

Pintar je na novinarsko vprašanje, ali ima v najemu kmetijsko zemljišče na območju Kort, odgovorila pritrdilno - najemnik sklada kmetijskih zemljišč in gozdov je član njene družine. Zanikala pa je, da naj bi bilo to kakor koli povezano z njenim strokovnim delom, kakor tudi, da ni seznanjena s tem, katero območje je natančno določeno za prihodnjo širitev na gozdne parcele.