Skupina Zdravstvo izzvala zagovornika pacientovih pravic

Zagovornik pacientov pravic Marjan Sušelj je razburil s poveličevanjem javnega sistema. »Navedbe so temeljile na obravnavi pritožb pacientov,« je povedal.

Galerija

Zagovornik pacientovih pravic Marjan Sušelj odsvetuje obisk zasebnih samoplačniških ambulant. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Brigite Ferlič Žgajnar

28. 11. 2023 | 17:17

7. 12. 2023 | 13:36

9:09

A+A-

V današnji oddaji na Radiu Prvi je zagovornik pacientovih pravic Marjan Sušelj, nekdanji prvi mož Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, s svojo izjavo razburil člane skupine Zdravstvo.si – zagovornike javnega, ne pa državnega zdravstva.

Med drugim je v pogovoru namreč dejal, da se pacienti po navadi poslužujejo samoplačniških posegov za lažje preglede. Ker ljudje v javnem sistemu ne pridejo do prvega pregleda, gredo v zasebne samoplačniške ambulante. »A ko gre za resnejše preglede, je spet na vrsti javna zdravstvena mreža,« je dejal in opozoril, da kot varuh pacientovih pravic prejema veliko pritožb, saj zasebniki posegov ne opravijo vedno kakovostno. Pacienti so v takih primerih slabo zaščiteni, reklamacije pa je težko reševati, je pojasnil in ljudem odsvetoval uporabo zasebnih samoplačniških ambulant. »Pogosto se pokaže, da je tam interes predvsem zaslužek,« je opazil Sušelj.

V skupini zdravnikov Zdravstvo.si, ki si prizadeva za javno zdravstvo v korist bolnika in jo sestavljajo Matej Beltram, Gorazd Kalan, Matija Kališnik, Janez Koprivec, Marko Noč, Simon Podnar, Samo Vesel, Andrej Vranič, Krištof Zevnik, so se na Sušljevo izjavo odzvali, češ, ne verjemite zagovornikom državnega zdravstva. Objavili so statistiko rezultatov operacije perkutane vstavitve srčne zaklopke na UKC Ljubljana in v privatni ambulanti MC Medicor, ki kaže, da je v UKC Ljubljana v 30 dneh po operaciji umrlo 5,5 odstotka pacientov, v MC Medicor pa le 0,4 odstotka.

Pri tem Sušlja sprašujejo, ali šteje vstavitev srčne zaklopke med lažje posege in zakaj je poseg v državni ustanovi plačan bolje kot enak poseg pri zasebniku.

Primer liposukcije, ki so jo reševali v UKC

Sušelj je v odzivu uvodoma poudaril, da se v današnji radijski oddaji ni oglašal kot zagovornik državnega zdravstva, ampak kot zastopnik pacientovih pravic. »Moje navedbe so temeljile na obravnavi pritožb pacientov in zapažanjih ob delu z njimi.«

Iz komunikacij s pacienti je po njegovih izkušnjah razvidno, da so zahtevnejši posegi v samoplačniških ambulantah relativno redki, kar verjetno sledi iz dejstva, da ima redko kateri »čisti zasebnik« vzpostavljene vse pogoje za 24-urno spremljanje pacienta, potrebne kadre za intervencije v primeru zapletov ipd.

Kot zastopnik pa je zasledil več primerov, ko so zaradi obravnav v samoplačniških ambulantah nastali zapleti, ki jih kasneje isti zasebnik ni bil pripravljen ali pa ni znal ali zmogel sanirati. Takšen je bil npr. poseg liposukcije, o kateri se je po izvedeni operaciji izkazalo, da je bila izvedena kljub prisotnosti specifičnih pogojev pacientke, ki izvedbe po veljavni doktrini niso dopuščali. Zaradi zapleta je bila nujna intervencija pristojne klinike iz UKC Ljubljana.

Vprašanja skupine Zdravstvo.si je po Sušljevih besedah smiselno usmeriti na ZZZS, morda tudi na ministrstvo za zdravje. »Odgovori na javni vprašanji so avtorjem vprašanj sicer dobro poznani, verjamem, da tudi širši javnosti, saj so bili že večkrat javno objavljeni. Naj povzamem: vstavitev srčne zaklopke seveda sodi med zahtevnejše medicinske posege in jih zato znotraj javne zdravstvene mreže izvajajo samo specializirani izvajalci. Med njimi je tudi koncesionar podjetje Medicor, kjer delajo tudi posamezniki iz skupine Zdravstvo.si. Plačilo istovrstnih in enako zahtevnih posegov je v Sloveniji enako za vse izvajalce v javni zdravstveni mreži. Prav tako je avtorjem vprašanj znano tudi, da je v ceno storitev univerzitetnih bolnišnic vključen pavšalni dodatek, ki pokriva razvojno in raziskovalno delo, izobraževanje in usposabljanje, testiranje in uvajanje novih zdravstvenih tehnologij, pa tudi obravnavo najzahtevnejših pacientov.«

Prikaz nasprotnih dejstev

»Številka 5,5 odstotka umrlih pacientov temelji na analizi (Kolar in sod, Front Cardiovasc Med, 2022), v katero je bilo vključenih tudi 33 pacientov UKC Ljubljana, ki zaradi hude ogroženosti in bioloških lastnosti niso bili primerni za zdravljenje z običajnim pristopom preko dimeljske arterije. Omenjenih posegov MC Medicor ne izvaja, saj so izjemno zahtevni in imajo bistveno večje tveganje za zaplete zaradi drugačne tehnike postavitve zaklopke in ker gre za paciente, ki imajo številne spremljevalne bolezni, ki slabšajo prognozo. Kljub navedenim dejstvom dosega UKC Ljubljana na celotni populaciji pacientov znotraj bolnišnično umrljivost 3,3 odstotka za TAVI paciente. Izjemne rezultate UKC Ljubljana potrjuje tudi najnovejša neodvisna raziskava, ki je premerjala dve metodi anestezije pri TAVI posegih (Vovk Racman in sod, Cardiothoracic Vasc Anasth, 2023). Ta novejša analiza je pri pacientih, starih v povprečju 83 let, pokazala, da je smrtnost v bolnišnici in v 30 dneh 0-odstotna.

Dejstvo je, da analiza podatkov le na osnovi starosti ne zdrži racionalne presoje. Iz neobjavljenih podatkov, ki so bili podlaga za analizo MC Medicorja, ni razvidno, kakšne so bile lastnosti populacije (z izjemo starosti), ki je bila zdravljena. V objavi registra vodilnih evropskih centrov za TAVI, kjer so zajeti tudi bolniki UKC Ljubljana je razvidno, da starost bolnikov samostojno ne opredeljuje rizika za zaplete. Pri opredeljevanju rizičnosti bolnikov je potrebno upoštevati številne druge dejavnike, ki ji napovedni parametri (risk scores) ne upoštevajo. Pomembe so spremljajoče bolezni, predhodni posegi na srcu in biološki status bolnika.

UKC Ljubljana je mednarodno priznana, vrhunska zdravstvena ustanova, ki poleg skrbi za dobro pacientov izvaja izobraževanje zdravnikov, uvaja nove metode, obravnava najtežje bolnike, tudi iz drugih bolnišnic, ter izvaja obsežno raziskovalno dejavnost. Po TAVI posegih je UKC Ljubljana mednarodno zelo prepoznaven, zaradi odličnosti je vključen v številne študije in registre, kamor povabijo le najboljše in visoko-volumske centre. Solidne klinične prakse malih centrov, ki pa jih je potrebno objektivno preveriti, se seveda na morejo vsebinsko in po kakovosti primerjati z vrhunsko terciarno dejavnostjo paradne zdravstvene inštitucije, kar UKC Ljubljana je in tudi bo ostala.

Drži, da je avtor (v prvotni verziji) dobesedno navajal naslov članka, ki je zapisan na spletni strani Zdravstvo.si. Ni navedel pa dejstva, ključnega za ustvarjanje celotne slike bralca o konfliktu interesov na strani avtorjev in verodostojnosti predstavljenih primerjav, da gre za skupino zdravnikov, ki se na spletni strani predstavlja kot citirano »ZDRAVSTVO.SI je skupina neodvisnih zdravnikov, ki si prizadeva za javno zdravstvo v korist bolnika.« Na Zdravstvo.si so navedeni zdravniki specialisti, skoraj vsi med njimi delo opravljajo bodisi kot zasebniki ali pri koncesionarju: dva, prof. Marko Noč in prof. Simon Podnar sta tudi stalno zaposlena v UKC Ljubljana in delo opravljata tudi drugje, prof. Noč v MC Medicor. Zato se je treba vprašati, kakšen je dejanski interes avtorjev prispevka na spletni strani Zdravstvo.si, torej bodisi prizadevanje za krepitev, bodisi nasprotno, oslabitev javnega zdravstva, v konkretnem primeru kardiološke stroke UKCL, s tem da se skuša rušiti zaupanje v UKC Ljubljana, kar bi lahko imelo za posledico preusmeritev pacientov in sredstev iz javnega zdravstva v zasebno.«

Doc. dr. Marko Jug, dr. med., generalni direktor UKC Ljubljana

Prof. dr. Marko Noč. Foto: Jože Suhadolnik/DELO

Odziv na prikaz nasprotnih dejstev

Menim, da gre za izjemno subspecialistično temo, ki presega splošno zanimanje javnosti, sem pa o njej pripravljen razpravljati na strokovnem svetu UKC, saj je zadeva z vidika stroke izjemno pomembna.

Prof. dr. Marko Noč