Referendumska pobuda bi lahko vplivala na zvišanje oskrbnin

Med 1. septembrom in 5. oktobrom bo potekalo zbiranje 40.000 podpisov v podporo referendumu o noveli zakona o dolgotrajni oskrbi, s katero je nova vlada ne le zamaknila začetek njegovega izvajanja, temveč zagotovila tudi 30 milijonov evrov, ki jih domovi za starejše potrebujejo od septembra za že v prejšnjem mandatu dogovorjena dvig plač zaposlenim in spremenjene kadrovske normative. Ker je novela blokirana že s samo pobudo za referendum, ki ga je predlagal SDS, je precej verjetno, da bodo domovi višje stroške dela vsaj deloma prelili v oskrbnine. Te bi se lahko zvišale celo za več kot 20 odstotkov.

SDS po zakonih o vladi in RTV še nad dolgotrajno oskrbo

Da je zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je decembra lani sprejela Janševa vlada, zaradi številnih pomanjkljivosti praktično neuresničljiv, so že pri postopku njegovega sprejemanja opozarjali skoraj vsi, tako strokovnjaki kot javnost, ki so vključeni v sistem. »Podedovali smo zakon in devet pravilnikov, za katere tako domovi za starejše kot Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pravijo, da ga ni mogoče niti financirati niti izvajati, tako da je sistem potreben preureditve,« je Luka Mesec, minister za delo, družino in socialne zadeve, utemeljil pripravo novele, s katero so za eno leto zamaknili začetek uporabe zakona.

Poleg tega je novela, ki jo je večina v državnem zboru potrdila julija, prinesla tudi 16 milijonov evrov na letni ravni za kritje dviga plač, ki so posledica sprejetega aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, ter več kot 13 milijonov evrov na leto za kadrovsko širitev zaradi spremembe pravilnika o standardih in normativih v socialnem varstvu. Sredstva so zagotovili do konca leta 2023.

Oskrbnine višje za 20 odstotkov

»Zdaj imamo težavo, ker je na sprejeto novelo zakona, ki ureja financiranje domov za starejše v jeseni, vložena referendumska pobuda, iste vsebine pa zato ne moremo urejati ne z uredbo ne s kakšnim drugim zakonom. Torej so pobudniki de facto dosegli, da bodo oskrbnine višje, saj so blokirali vzvod, ki ga ima ministrstvo,« je opozoril Luka Mesec, ki verjame, da imajo zavodi nekaj rezerve, a se bo izpad 30 milijonov evrov poznal. »Doslej je bilo to urejeno z uredbo, ki pa je ne smemo podaljšati, ker bi s tem neustavno posegli v materijo, ki je v referendumski presoji,« je še pojasnil.

Ob sprejetju zakona o dolgotrajni oskrbi je prejšnja vlada napovedovala, da bodo oskrbovanci domov od 2023 plačevali le še »hotelski del« oskrbe, a je bilo pri tem še ogromno nedorečenosti. FOTO: Jure Eržen

»Preden oddate podpis za referendum, je treba vedeti, da nekdo kuje politične točke neposredno na hrbtih oskrbovancev in da se bodo oskrbnine dvignile tudi za več kot 20 odstotkov,« je bil kritičen minister za delo po obisku v domovih za starejše občane v Metliki in Črnomlju.

Široka podpora noveli zakona

Po besedah Valerije Lekić Poljšak, direktorice doma v Črnomlju, Skupnost socialnih zavodov Slovenije novelo zakona o dolgotrajni oskrbi podpira.

Prav tako Združenje za dostojno starost Srebrna nit. »Sprejem novele zakona o dolgotrajni oskrbi je bil nujen. Ne samo zato, da se uredi tisto, kar sploh omogoča njegovo izvajanje, ampak tudi zato, da se prepreči manjšanje pravic, ki jih imajo starejši danes, in tudi zato, ker so s to novelo omogočili sredstva iz proračuna za plače v socialnih zavodih, ki so še vedno prenizke, ter za nove kadre, ki so nujno potrebni,« je poudarila predsednica združenja Biserka Marolt Meden. Izrazila je upanje, da zakonodajnega referenduma ne bo, »če se bodo vsi morebitni podpisniki pobude za referendum pozanimali, kaj je dobro za vse nas in kaj je nedržavnotvorno ravnanje sedanje opozicije oziroma nagajanje novi oblasti in posredno državljanom«.

SDS: Odgovorna je sedanja vlada

»Pričakujemo, da bodo minister in ostali pristojni prenehali z manipulacijami o tem, da bodo oskrbnine v domovih s 1. septembrom višje zato, ker bo referendum. To ne drži. Če se bodo oskrbnine povišale, sta za to odgovorna ministrstvo in vlada,« pa so se na besede Luke Meseca odzvali v SDS. »Morebiten dvig oskrbnin ni v nobeni povezavi s škodljivo novelo, ki jo je sprejela koalicija Roberta Goloba,« so še poudarili. Če bi prejšnja vlada nadaljevala svoje delo, so dodali, se oskrbnine zagotovo ne bi dvignile in bi se zakon začel uporabljati 1. januarja 2023. »Zato tudi noben referendum ne bi bil potreben. Golobova vlada pa je sprejela škodljivo novelo, ki preprečuje uveljavitev zakona, ki gre v prid ljudem, predvsem starejšim in se v posameznih delih že izvaja (e-oskrba),« so komentirali. Od sedanje vlade pričakujejo, da obveznosti, ki jih je po aneksu h kolektivni pogodbi treba zagotoviti zaposlenim, ne bo prevalila na uporabnike storitev.

Na področju dolgotrajne oskrbe imajo referendumske pobude SDS še eno posledico – ne le, da ni mogoče ustanoviti ministrstva za solidarno prihodnost, ki naj bi pokrivalo to področje, ampak tudi začasnega prenosa nalog z ministrstva za zdravje na ministrstvo za delo, da bo vse »pod eno streho«, ki sta ga napovedala Daniel Bešič Loredan in Luka Mesec, dejansko ne morejo izvesti.