Skrb za ustno zdravje ni kozmetični opravek

Ponekod je skrb za ustno zdravje še vedno napačno razumljena kot kozmetični opravek, na primer za bleščeče bel nasmeh, svež zadah ali pa le kot nujni opravek za odpravo bolečine oziroma druge težave.

Zobozdravniki z zaskrbljenostjo ugotavljajo, da ljudje iščejo zobozdravstveno pomoč prepogosto šele takrat, ko občutijo nelagodje in bolečino, nadomeščanje zob pa lažje upravičijo z estetskimi argumenti kot zdravstvenimi.

Nacionalna raziskava o ustnem zdravju prebivalcev Slovenije iz leta 2019 je namreč pokazala, da si vsaj dvakrat na dan čisti zobe le okoli 60 odstotkov otrok do petega leta starosti; 20 odstotkov otrok in mladostnikov, starih od šest do 17 let, si jih čisti največkrat enkrat na dan ali ne vsak dan. In le 70 odstotkov odraslih (starih od 18 do 74 let) si zobe ščetka redno, torej vsaj dvakrat na dan, samo 60 odstotkov pacientov, ki uporabljajo zobno pasto, pa uporablja tako s fluoridi.

Glede na rezultate omenjene raziskave Matej Praprotnik, dr. dent. med, ugotavlja, da stanje na področju ustnega zdravja ni na najbolj optimističnih temeljih. Zanimivo je, da le 60 odstotkov odraslih svoje ustno zdravje ocenjuje pozitivno (dobro ali prav dobro), očitno premajhno pa je tudi zavedanje o pomenu ustnega zdravja za sistemsko zdravje. Na zdravniški zbornici (ZZS) ta zobozdravnik skupaj s kolegico Nejo Jurjec vodi projekt Ustno zdravje, namenjen ozaveščanju prebivalstva o pomenu ustnega zdravja, o vplivu ustnega zdravja na sistemsko zdravje in o pomembnih vplivih ustnega zdravja na kakovost življenja.

Potrebna jasna vizija razvoja zobozdravstva

Projekt od leta 2018 izvajajo na zbornici v sodelovanju s stomatološko sekcijo in sekcijo pedontologov pri Slovenskem zdravniškem društvu, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in študenti dentalne medicine kot del strategije razvoja zobozdravstva v Sloveniji za obdobje 2020–2030, ki je bila pripravljena in sprejeta na odboru za zobozdravstvo, podlaga zanjo pa je bila resolucija o nacionalnem načrtu zdravstvenega varstva 2016–2025 z naslovom Skupaj za družbo zdravja. »Zdravstveni svet je na zadnji seji ta dokument potrdil, s tem pa so bile začrtane sodobne smernice razvoja zobozdravstva, ki sledijo tudi smernicam, zapisanim v resoluciji Svetovne zdravstvene organizacije,« pojasnjuje sogovornik.

Matej Praprotnik, ki je diplomiral leta 2011 na ljubljanski medicinski fakulteti, nadaljuje družinsko tradicijo v zobozdravstvu. »Prihajam iz zobozdravstvene družine. Oče Igor je zobozdravnik in skupaj z mamo Tončko vodita zasebno ordinacijo že skoraj 30 let. Ko sem bil otrok, je ta delovala na domačem naslovu, tako da sem imel od malega priložnost opazovati specifične odnose med terapevtom in pacientom. Zgodaj sem začutil potrebo po pomoči drugim in zaradi okolja tudi kmalu po končanem študiju videl potrebo po širši ureditvi začaranega kroga med ustnim zdravjem in boleznijo,« pojasnjuje sogovornik, ki je leta 2013 z ženo Špelo v okolici Domžal ustanovil svoje podjetje DMC Praprotnik, dentalno medicinski center.

Motivacija za preventivno ravnanje

Dodaja, da si kot številni kolegi vsakodnevno v svoji praksi poleg kvalitetne storitve prizadeva pridobiti pacientovo zaupanje in obogatiti njegovo znanje o ustnem zdravju ter ga motivirati na različne načine. »Menim, da zdravstvena pismenost ljudi prispeva k lažjemu razumevanje bolezni, kot tudi k lažjemu načrtovanju pacientu prilagojene terapije. Usklajeni interesi in načrt zdravljenja med terapevtom in pacientom pa pozitivno vplivajo na izid zdravljenja in dolgoročno stabilnost ustnega zdravja.«

Matej Praprotnik sicer sodeluje tudi v posvetovalnem odboru za zobozdravstvo pri Triglavu, zdravstveni zavarovalnici. In kot pravi, je ta strokovni odbor eden od pomembnih elementov dobrega sodelovanja treh ključnih igralcev v zdravstvenem sistemu, pacienta, zavarovalnice in terapevta. Njegova naloga v odboru je, kot pojasnjuje, strokovno svetovanje in pomoč pri oblikovanju produktov in storitev, ki bodo v korist zavarovancem oziroma pacientom, da bodo lažje čim dalj časa ohranili zdrave zobe, zdrava usta in s tem varovali tudi svoje splošno zdravje.

»Strokovnjaki in terapevti nosimo odgovornost za strokovne rešitve, organizacijo dela, ergonomijo, neposredno komunikacijo s pacienti. Zavarovalnica je tista, ki upošteva in z zavarovanji zmanjšuje finančno tveganje za zavarovanca v trenutku, ko ta terapijo potrebuje, mu razlaga pravice in ga motivira k preventivnemu ravnanju. Tu pa je potrebno še sodelovanje pacientov oziroma zavarovancev, ki skrbijo za lastno zdravje tudi s tem, ko zavarovanje koristijo tako v smislu preventive (čiščenje zobnega kamna) in kurative.«

V prihodnje Praprotnik pričakuje in upa, da bo tega sodelovanja v zdravstvenem sistemu vedno več z upoštevanjem vnaprej dogovorjenih omejitev. Dobra skrb za ustno zdravje ter pravočasna, kvalitetna in finančno dostopna zobozdravstvena storitev sta v skupnem interesu vseh treh omenjenih ključnih igralcev, ki morajo vsak prevzeti svoj del tveganj. »Upam, da se bodo vzpostavili tudi etični kodeksi na tem področju, ki bodo strokovno neoporečno zadevali vse potrebe pacientov, zavarovalnica pa bo lahko sklepala in izplačala zavarovanja brez hujših nesporazumov zaradi nerealnih pričakovanj zavarovancev.«

Odgovornost posameznika do lastnega zdravja

V Sloveniji dejansko stanje zahteva preventivne aktivnosti, ki bodo povečevale ozaveščenost o pomenu ustnega zdravja med prebivalci. »Na zdravniški zbornici menimo, da je v javnih razpravah treba bolj pogumno načeti delikatno vprašanje o odgovornosti. Odgovornosti posameznika do lastnega zdravja, odgovornosti strokovnjakov in drugih deležnikov (ZZZS, zavarovalnice, ministrstvo za zdravje), ki morajo to odgovornost spodbujati in jo oblikovati v delujoč zdravstveni sistem in ne le nemo opazovati, kako se netijo požari, ki jih strokovnjaki sami nikoli ne bomo zmogli pogasiti,« poudarja Praprotnik.

In ravno primerjava s požarom je v našem primeru, kot pravi, zelo povedna, saj na svetu ni dovolj gasilcev, poklicnih in prostovoljnih, pa najbrž niti ne dovolj vode, da bi lahko pogasili vse požare, ki jih je človek sposoben zanetiti v naravi z neodgovornim ravnanjem z ognjem. Da nimamo pred seboj gorečega planeta, so potrebni najmanj trije nivoji odgovornosti, ki si sledijo po pomembnosti, še pravi sogovornik in jih primerja s področjem ust in ustnim zdravjem.

»Odgovornost posameznika je na prvem mestu, saj ima posameznikovo preventivno ravnanje največji učinek na kratkoročne in dolgoročne zobozdravstvene posledice. Odgovornost deležnikov (zdravniške zbornice, politike, zdravstvene stroke, zavarovalnic z zdravstvenimi zavarovanji, ZZZS, medijev in drugih strokovnjakov) je, da v javnosti opozarjajo na preventivno ravnanje posameznika in spodbujajo vsakega k odgovornemu ravnanju na vse možne načine. Obenem pa pomembno prispevajo k delovanju urejenega in v pacienta usmerjenega javnega servisa, ko ga ta potrebuje. Odgovornost strokovnjakov zobozdravnikov, ki je najbolj zamudna, draga in doseže najmanjše število posameznikov naenkrat, pa je seveda na naših plečih. Zobozdravniki bomo 'požare' gasili z vsemi metodami modernega zobozdravstva ter zamejevali posledice in škodo, ki je in bi lahko nastala na zdravju ljudi,« je pojasnil Matej Praprotnik.

Država bi morala več narediti za ozaveščanje

Projekt Ustno zdravje in druge preventivne akcije so namenjeni pacientom in tudi ozaveščanju kolegov o poudarkih in pomembnosti podajanja ustrezne in razumljive strokovne informacije v praksi, ki jo bodo pacienti lahko ponotranjili in bo imela vpliv na njihovo spremembo dnevne rutine ali prioritete. »Bolezni ust in zob je, tako kot požar, mogoče preprečiti, zamejiti ali pa nemo opazovati in tiho varovati pogorišče. V ozaveščanje in preventivno ravnanje je smiselno vložiti več energije in časa kot pa v gašenje požarov. Naša odgovornost je, da preprečujemo več in gasimo manj!«

In kot še poudarja sogovornik, bi ozaveščenim prebivalcem Slovenije na področju preventive tudi država morala nameniti bistveno več denarja in vsebin, ki bi poudarjale skrb za lastno ustno zdravje, da bi se tako izognili povečanim potrebam po zdravljenju bolezni.

Redna skrb za zobe bi morala biti kot tehnični pregled

Paciente pomanjkanje časa kot posledica tempa sodobnega načina življenja pogosto potiska v hitre rešitve ter marketinške pasti tujih in domačih oglaševalcev. »V dodatno stisko paciente, ki iščejo hitro odpravo zobozdravstvene težave, spravljajo tudi čakalne dobe, ki so posledica slabo načrtovanih sistemskih ukrepov, kljub temu da strokovnjaki že zelo dolgo opozarjamo na povečanje zobozdravstvenih potreb,« pravi Praprotnik in dodaja, da je trend kampanjskega reševanja zobozdravstvenih težav še vedno problematičen, zato je naloga strokovnjakov, da ljudem predstavijo idejo o rednem spremljanju in vzdrževanju zdravih zob in ust.

To ponazori s svetom avtomobilizma, kjer so določeni standardi z vidika varnosti v prometu zapisani v zakonodajo. »Tehnični pregledi avtomobila so predpisani in standardizirani tudi takrat, ko težav z vozilom še ni. Osebno odgovornost in preventivne ukrepe poznamo v različnih segmentih. Dimnikarska služba na primer opravlja redne preglede in čiščenje dimnika tudi zaradi požarne varnosti, ločevanje odpadkov je predpisano zaradi varovanja okolja, strokovnjaki na področju zdravstva in zobozdravstva pa še vedno pogrešamo priporočila ali celo predpise za varovanje našega zdravja.«

Sodobni trendi

V zobozdravstvu so sodobni trendi, v pozitivnem smislu, usmerjeni v podporo ustnemu zdravju, lajšanju težav in nelagodja pacientov, ki zobozdravstveni poseg še vedno doživljajo kot neprijeten opravek. »Danes smo zobozdravniki v tem smislu pacientom bistveno bolj dostopni, prilagodljivi in dosegamo skupaj z zadovoljnimi pacienti tudi odlične rezultate. Tehnologija v zobozdravstvu napreduje s svetlobno hitrostjo in včasih predstavlja velik napor, da napredku sledimo.«

Kot še pojasnjuje Matej Praprotnik, je napredek očiten na vseh ravneh zobozdravstva. Pri tem pa izpostavi materiale in tehnike na restavrativnem delu (zalivke, keramični protetični nadomestki), kirurške tehnike, digitalne 3D-tehnologije, ki so uporabne v kirurgiji, ortodontiji in protetiki.

Omeni še neverjetne možnosti diagnostike, kot je CBCT 3D (tj. nova metoda za slikanje kraniofacialnega območja v 3D-obliki, še posebej primerna za prikaz kostnih struktur), ter digitalne rešitve z vizualno aplikacijo, ko pacienti lahko sodelujejo pri načrtovanju in končnem izgledu zobozdravstvene obravnave.

Ustno zdravje se le na videz zdi enostaven pojem, v resnici pa ga posamezniki razumejo zelo različno. Za večino je zdravje že odsotnost bolečine ali odsotnost akutnih težav, ki omejujejo funkcijo. Za nekoga drugega je zdravje povezano tudi z estetiko in ima psihosocialni pomen. Temu ustrezno imajo pacienti bistveno drugačna pričakovanja in potrebe, ki pa se morajo odražati kot individualna strokovna obravnava.

»Strokovnjaki poudarjamo, da je ustno zdravje, kot ga opredeljuje Svetovna zdravstvena organizacija, pomemben sestavni del splošnega zdravja in pomemben pogoj za blaginjo in splošno zdravje populacije. Naša naloga je torej tudi v javnosti spremeniti prevladujoče mnenje, da so usta ločen in nepovezan organ, ki ga lahko obravnavamo izolirano od sistemskega zdravja. Obravnava mora biti integrirana in interdisciplinarna tudi v sodelovanju z osebnim zdravnikom in drugimi specialisti, ki zdravijo organske sisteme, ki imajo posreden ali neposreden vzajemen vpliv (kardiovaskularne bolezni, bolezni prebavil, imunske bolezni, hormonske nepravilnosti, avtoimunske bolezni in druge kronične sistemske bolezni, rakave bolezni …). Kljub temu pa je vedno bolj očitno, da ni enostavno poskrbeti za osebno higieno,« še pravi Praprotnik.

In obenem izrazi željo, da v tem pogledu postanemo družba, ki v teoretičnem smislu dovolj dobro obvlada in razume pravila za zdravo življenje. Obenem pa premore tudi dovolj časa, da v sodobnem ritmu življenja uporabi to znanje v praksi in ohrani zobe, ustno zdravje in kvaliteto življenja do pozne starosti.