Ob oranžnem alarmu pakirajo, usoda hiš še ni znana

Krajani Letuša v občini Braslovče in Rečice ob Paki v občini Šmartno ob Paki so le nekaj dni po ujmi prvič slišali, da se bodo morda od tam selili. Ob obisku vlade oktobra lani so jim povedali, da bodo selili ljudi tako na levem kot desnem bregu Savinje. A krajani še danes nimajo sklepov vlade, kjer bi bilo to uradno zapisano. Eni sklepe čakajo le zato, da bi se pritožili, drugi so obupani, ker hočejo stran. Zato za petek napovedujejo protest.

Na seznamu objektov, ki so ga objavili v začetku leta, jih je samo v Braslovčah 137. Že takrat so v vladni službi za obnovo pojasnili, da seznam ni dokončen, da bodo morda še kakšen objekt dodali, kakšnega pa s seznama umaknili. Prav zato krajani nestrpno čakajo, kakšna bo usoda njihovih hiš. A tudi v vladni službi čakajo. Območje Letuša je namreč še edino večje območje, za katero državna tehnična pisarna še ni dobila dokončnih strokovnih podlag, po katerih bo izdelala strokovna mnenja v skladu z zakonom.

Letušani: Pričakovali smo veliko, dobili pa anketo

Vodja službe vlade za obnovo, državni sekretar Boštjan Šefic je dejal, da je direkcija za vode za to območje potrebovala več časa: »Končno verzijo strokovnih podlag direkcije za vode pričakujemo v prihodnjih dneh. Na tej strokovni podlagi bo potem izpeljan celoten postopek. Glede na to, da se je zadeva zavlekla, preverjamo možnosti, kako bi postopek pospešili, da bi ljudje čim prej dobili odgovor, kdo bo moral svoj dom zapustiti, kateri objekti bodo torej odstranjeni ter kateri ne bodo in bodo ljudje lahko v njih ostali. To je naš ključni cilj, ker se absolutno zavedamo, da je za ljudi zelo naporno in stresno, da nimajo končnih odgovorov. Ampak moramo počakati, da direkcija za vode pripravi natančne in kakovostne podlage, na podlagi katerih bodo sprejete končne odločitve v skladu z zakonom.«

Kdaj bi torej Letušani lahko dobili vsaj osnutke sklepov, si Šefic ne upa napovedati: »Če nekaj napovem, pa potem tega ni, so ljudje še bolj razočarani in povzročamo še dodatne stiske.« Je pa zatrdil, da ne držijo govorice, da bi selili le hiše na desnem bregu Savinje, na levem bregu pa bi hiše ostale. Variant je več, direkcija za vode pa mora natančno pojasniti tudi, kako bi varovali posamezna območja, če se ne bi odločili za selitev.

Šefica verjetno čakata najtežja dneva individualnih pogovorov do zdaj

Možnosti

Na poslansko vprašanje Jožefa Jelena je minister za naravne vire in prostor Jože Novak odgovoril, da podrobnejšo analizo avgustovske ujme še izdelujejo in bo predvidoma zaključena do konca junija. Minister Novak je dodal, da bo strokovno mnenje direkcije za vode glede morebitnih selitev na tem območju temeljilo »na hidravlični analizi možnih protipoplavnih ukrepov, ki je bila izdelana za območje Letuša (Roje, Gmajna in Podgora), v okviru katere so preverili več variant. Vse variante so bile preverjene tudi v okviru ekonomske analize in strokovnih podlag za pripravo državnega prostorskega načrta za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini.«

Vodja sveta za vode in član sveta za obnovo Rok Fazarinc je dejal, da izbrano rešitev direkcije pričakujejo v kratkem: »Pogledi, kako bi to reševali, so zelo različni. Variant je več, najbolj pogubna rešitev pa bi bila, če bi območje obzidovali ali zapirali z nasipi. Upam, da se bo do konca tedna že več vedelo. Ljudje so namreč zelo nervozni, hkrati pa zgodovinski spomin na katastrofo izgineva.«

Cene zemljišč v nebo, kam s poplavljenci

Braslovški župan Tomaž Žohar je ogorčen: »Vse rešitve, ki so jih predlagali, ne rešujejo ne življenj ne premoženja. Študije, ki so jih naredili, dokazujejo, da je edina možna rešitev za zaščito življenj, premoženja in območij dolvodno, da ljudi preselijo. Kakšni nasipi in zidovi! A hočemo, kar se je v teh dneh zgodilo v Nemčiji, ko so popustili nasipi in imajo štiri mrtve? Ob variantah, ki jih predlagajo, so zapisani tudi evakuacijski protokoli. Ti niso sprejemljivi. Če bi že veljali, bi morali letos maja tisoč ljudi trikrat evakuirati. So pa ljudje s spakiranimi kovčki v zadnjem mesecu trikrat čakali, kaj bo.«

Stiska

Odločitev pristojnih nestrpno čakajo tudi tisti, ki hočejo ostati v svojih hišah. Eden takih je Bojan Arčan, skupaj še z nekaterimi drugimi krajani so že najeli odvetnico: »Ampak ničesar ne moremo narediti, dokler nimamo ničesar v rokah. Bomo pa do konca vztrajali, da bomo tu ostali. Kako bo sicer država razložila, da seli nas, nekoga v Malih Braslovčah, kjer so bili večkrat poplavljeni kot mi, pa ne? In zakaj bodo varovali BSH v Nazarjah in Male Braslovče, nas pa ne? Tudi ne drži, da smo vsi za selitev, ampak smo razdeljeni.«

Fazarinc: Tu ljudje niso varni in nikoli ne bodo

Da je življenje vse prej kot prijetno, pa je že večkrat povedal krajan Matjaž Hudournik: »Hiše nismo obnavljali, ker so nam rekli, da naj nič ne vlagamo, ker bomo šli. Zdaj pa nimamo v rokah ničesar. Živimo v zgornjem nadstropju, zdaj, ko so bili oranžni alarmi, smo vsakič čakali pripravljeni. Ampak spet ne moreš kar vsega pustiti. Res ni prijetno, ko otroci ob vsakem dežju sprašujejo, ali bo treba oditi in se tresejo ob alarmu. Ali je to otroštvo?« Vse to nameravajo povedati tudi na protestu v Letušu, ki ga napovedujejo za petek.