Sviz in vladni pogajalci danes na ključnih pogajanjih

Vodstvi ministrstva za vzgojo in izobraževanje in sindikata Sviz sta se dopoldne srečali na prvem uradnem spoznavno-vsebinskem srečanju po preoblikovanju ministrstva. Kot je po srečanju dejal glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj, je njihova ocena sestanka z ministrstvom pozitivna: »Razgovori so bili konstruktivni in kar nekaj skupnih točk smo našli tako glede ocene razmer v vzgoji in izobraževanju v naši državi v zadnjih letih, pa tudi nalog, ki nas čakajo v prihodnjem obdobju.«

Sviz za 13. april napovedal stavko, če do 8. marca ne bo sporazuma z vlado

Štrukelj je ponovno dodal, da je izobraževanje v naši državi v krizi, ki se kaže tudi v pomanjkanju osebja, tako učitelji in vzgojiteljic kot tudi tehničnega osebja: »Če ne rešimo ključnega vprašanja ustreznega vrednotenja pedagoškega dela, tega problema ne bomo rešili. Čeprav ne gre samo za vrednotenje dela in za plače, vprašanja so bolj kompleksna. Ob tem ponovno opozarjamo na hitro starajočo se populacijo učiteljstva v naši državi in na element, ki ga v preteklih letih nismo obeležili, da ljudje po nekaj letih, ko se zaposlijo, odhajajo na bolje plačana ali lažja, manj zahtevna delovna mesta. To je pojav, ki smo ga prej spremljali le v zahodnoevropskih državah, zdaj prihaja tudi k nam.«

Minister Darjo Felda: »Smo na dobri poti, upam, da bomo našli neko rešitev.« FOTO: Leon Vidic/Delo

Na dobri poti, a v igri tudi stavka

Opoldne so pogajalci nadaljevali pogajanja za sklenitev stavkovnega sporazuma. Spomnimo, da so v Svizu že povedali, da če do srede, 8. marca, sporazum ne bo sklenjen, bodo 13. aprila spet pripravili stavkovni dan. Štrukelj je še pred današnjimi pogajanji dejal, da je danes eden odločilnih krogov pogajanj: »V Svizu si želimo podpisati dogovor, stavkovni sporazum, hkrati pa se skrbno pripravljamo na nadaljevanje stavke, kar pomeni, da smo ta trenutek na neki prelomnici. Želimo si prvo rešitev, pripravljamo se tudi na drugo.«

Sindikata čakata na pisni predlog vlade

Minister Darjo Felda je dejal, da si ne upa napovedati, kaj se bo zgodilo, a poudaril: »Smo na dobri poti, upam, da bomo našli neko rešitev, stoodstotno ne moremo reči ničesar.«

Podobno meni tudi Štrukelj, ki je dejal, da sta ključni še dve odprti vprašanji. Za kateri vprašanji gre, za zdaj ni želel govoriti. Je pa dodal, da se bo v četrtek sestal glavni stavkovni odbor Sviza, ki se bo odločal tudi o tem, ali bi celotni stavkovni sporazum, ne glede na to, kakšen bo, dali v presojo celotnemu članstvu: »To pomeni, da bi se morda celo 30.000 ljudi neposredno opredeljevalo do stavkovnega sporazuma.«

Kakšno šolo za naslednje desetletje?

Nujna reforma vzgoje in izobraževanja

Štrukelj je dejal, da so ministru »položili na srce«, naj vzgoja in izobraževanje dobita večjo veljavo v vladi, da bi od predsednika vlade in tudi drugih ministrov večkrat slišali, »da sta vzgoja in izobraževanje izjemnega pomena za našo državo. Strateško pomembna, saj nimamo ne rudnikov zlata ne nafte. Te poklice bi morala afirmirati tudi politika, jim dati večjo težo. O učiteljstvu se zadnja leta malo ali nič govori. V vzgoji in izobraževanju pričakujemo, da bo vlada to področje v prihodnje izrazito izpostavila in da se bo postavila v celoti za napovedano reformo. Če bo minister sam ostal z njo, se ji ne piše nič dobrega. Za tem mora stati celotno politično soglasje in doseči čim širši družbeni konsenz.«

Zadnja reforma vzgoje in izobraževanja je bila pred 30 leti, zato je več kot nujna, je dejal Štrukelj. Minister Felda je že med odprtimi vprašanji, ki jih bodo začeli reševati takoj, omenil preveritev in prevetritev zakonodaje, omenil je, da se bodo nekaterim področjem bolj posvetili, vključno delu z otroki s posebnimi potrebami. Glede reforme pa je dodal, da načrtujejo še letos dve javni razpravi, prve rešitve pa že do konca tega leta.

Za ministra brezplačna prehrana še ni izvedljiva

Hkrati z reformo pa Zavod RS za šolstvo pripravlja prenovo učnih načrtov. Ali ne bi bilo smiselno, da bi s prenovo učnih načrtov počakali do priprave reforme, so se vprašali, a je Felda pojasnil, da je odločitev za prenovo učnih načrtov sprejela že prejšnja vlada, povezana pa je tudi z evropskimi sredstvi. Da bi bilo smotrno zaporedje spremeniti, pa menijo v Svizu, saj bo treba po sprejetju reforme učne načrte znova spreminjati. Štrukelj je bil tako jasen: »Zdi se, da je voz postavljen pred konja.«