Skoraj 70 odstotkov delovno aktivnih Zasavcev se vozi na delo v prestolnico

Prek pol milijona ali 55 odstotkov delovno aktivnih v državi se je lani na delo vozilo v drugo občino. Dnevnih delovnih migrantov, ki se zgrinjajo v smeri Osrednjeslovenske regije, je po podatkih Sursa že blizu 110.000. Daleč največji delež »vozačev« je iz Zasavja: v osrednjo regijo se vozi prek 10.000 ali skoraj 70 odstotkov delovno aktivnih Zasavcev.

Delovne migracije v Osrednjeslovensko regijo. INFOGRAFIKA: Delo

Osrednjeslovenska regija je po zadnjih Sursovih podatkih edina, ki je v zadnjih sedmih letih imela več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev. Lani se je število medobčinskih delovnih migrantov v primerjavi z letom prej povečalo za dve desetinki odstotne točke. Presežek je bil 33-odstoten.

Najbolj obremenjena občina je Ljubljana, saj je v 2023 vanjo dnevno na delo prihajalo skoraj 142.500 oseb iz drugih občin ali 1.200 več kot leta 2022. Drugam na delo se vozi okoli 25.200 Ljubljančanov; še v 2022 jih je bilo 940 manj. Oba tokova delovnih migracij sta lani za Ljubljano znašala okoli 167.600 delovno aktivnih oseb. Sledijo Maribor, Celje, Kranj in Domžale.

Kako potujejo Ljubljančani in dnevni migranti

Samski domovi se spet polnijo

Približno četrtina ljudi, ki se v osrednjo regijo vozi na delo iz Zasavja, je iz Hrastnika, najmanjše in od Ljubljane najbolj oddaljene zasavske občine.

Marko Funkl, župan občine Hrastnik. FOTO: Arhiv občina Hrastnik

Za Hrastnik je glede na strukturo delovnih mest po besedah župana Marka Funkla »dokaj logično, da se morajo zlasti visoko izobražene ženske in moški, ki niso strogo tehnično usmerjeni«, voziti na delo iz občine: »Poglejmo samo, koliko ljudi zaposlujejo nevladne organizacije v Ljubljani. Pri nas jih razen na združenjih Rdečega križa in društvih upokojencev ali invalidov zaposlujejo zelo malo. Gospodarstvo pa ima svoje potrebe: nekatera zasavska podjetja kot Dewesoft, Steklarna, Eti, privabljajo tehnično izobražen kader, težave so s slabše izobraženo delovno silo, ki je povsod primanjkuje.« To vrzel tudi v Zasavju popolnjujejo tuji delavci. »Zanimivo, da se v zadnjem času samski domovi, ki so jih nekoč gradili za potrebe tuje delovne sile, v Zasavju spet polnijo. Samski dom v bližini Steklarne Hrastnik, denimo, ki je bil 20 let zaprt, ima trenutno eno nadstropje spet poseljeno,« pravi Funkl, prepričan, da so za delovne migracije »krive« napačne politične odločitve: »Delovne migracije so vsaj v javnem sektorju velika posledica centralizacije politike v državi. Zakaj ne bi država svojih uradov imela tudi po regijah? Tako kot prerazporejajo zaposlene znotraj vlade, bi jih lahko tudi po državnih uradih v različnih regijah.«

Hrastnik. FOTO: Branko Klančar

»Sicer pa imajo v zadnjega pol leta prvič po letu 2000 vse zasavske občine prirast prebivalstva – kar je simptom vsega, kar se dogaja v svetu,« zaključi Funkl.

Vsak dan pride na delo 1600 ljudi več, kot je občanov

Od 212 občin je bilo lani po navedbah Sursa devetnajst t. i. izrazito delovnih občin. V to kategorijo sodijo občine, kjer je presežek delovnih mest nad številom delovno aktivnih znašal vsaj 16 odstotkov. Med njimi izstopa Trzin z vsega dobrimi 4000 prebivalci, ki je imel približno 3,5-krat toliko delovnih mest kot delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej občini. Znotraj meja občine je po ocenah občinskega vodstva zaposlenih zgolj kakšnih 300 delovno aktivnih Trzincev. Dobrih tisoč se jih vozi na delo drugam, okrog 5600 pa jih vsak dan v Trzin, večinoma v tamkajšnjo industrijsko cono, na delo prihaja.

Župan Trzina Peter Ložar. FOTO: Arhiv občina Trzin

In koliko se na življenju občine pozna dejstvo, da jih vsak dan več pride v službo v Trzin, kot je samih Trzincev? Župan Peter Ložar odgovarja: »Pri finančnih prihodkih nič. Prometno pa cona na srečo tudi ne obremenjuje stanovanjskih predelov, ker je nekoliko odmaknjena. A zaradi dosti dobrih povezav z Ljubljano živi, podjetja zaposlujejo in se ne zapirajo …«

Približno dvakratni presežek delovnih mest glede na število delovno aktivnih so imeli še Nazarje, Šempeter - Vrtojba, Ljubljana, Murska Sobota in Odranci.

Na drugi strani so t. i. izrazito bivalne občine, ki imajo primanjkljaj delovnih mest. Ob koncu 2023 je bilo takih 30 občin – predvsem so to manjše občine, od katerih nobena nima več kot 3.000 delovno aktivnih prebivalcev, delovnih mest pa manj kot tisoč.

Kar 3,5-krat več delovnih mest ima Trzin, kot je delovno aktivnih prebivalcev. FOTO: Jože Suhadolnik