Sistemu očitajo arbitrarnost in napovedujejo tožbe

Ljubljana – Le približno tretjina zdravstvenih zavodov je dodatke za delo v rizičnih razmerah oziroma nevarnosti izplačala korektno, tretjina jih je po nenavadnih merilih, tretjina pa ni delavcev nič obvestila, pravi Slavica Mencingar, predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi, ki z drugimi člani Konfederacije sindikatov javnega sektor (KSJS) opozarjajo na nedoslednosti in arbitarnosti pri plačilu javnih uslužbencev, zaradi česar napovedujejo tudi tožbe.

Zaposleni v javnem sektorju so v izrednih razmerah epidemije potencialno upravičeni do dveh dodatkov – dodatek za delo v rizičnih razmerah določa Kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS), in sicer v višini 65 odstotkov urne postavke osnovne plače, interventni zakon PKP#1 pa je za najbolj izpostavljene in obremenjene uvedel novi dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije. Oba skupaj lahko znašata največ sto odstotkov plače kot prepoznanje vsem, ki so prispevali svoj delež v tej krizi.

A je, kot vse kaže, izplačevanje dodatkov vse večji vir nezadovoljstva, pravijo v KSJS, ki združuje približno 70.000 uslužbencev. Opozarjajo tudi na pomanjkanje socialnega dialoga ter nejasnosti in pomanjkljivosti v vladnem sklepu o obsegu sredstev za financiranje dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije.

»Problem je, da deklarativne zahvale nimajo ustreznega odgovora v ravnanju oblasti, ki zaposlenim ne dopušča enakovrednega dialoga o vrednotenju dela, ki je bilo opravljeno v času krize,« je opozoril Branimir Štrukelj, predsednik KSJS. »Oblast je z aroganco prepričana, da najbolje ve, kako se stvari streže, zato so se zgodile napake in celo nezakonitosti, zaradi katerih se že napovedujejo tožbe,« je še dejal Štrukelj.

​

»Razmere v zdravstvu in socialnem varstvu so kaotične kar zadeva dodatke. Ponekod niso dobili še nobenega, delodajalci pravijo, da zato, ker še niso prejeli finančnih sredstev, nekje so izplačali dodatek po kolektivni pogodbi, drugod pa po interventnem zakonu,« je naštela Irena Ilešič Čujovič iz sindikata zdravstva in socialnega varstva, ki je ogorčena nad arbitrarnostjo.



»Prišlo je do neobjektivnega izplačila, saj je bila upravičenost do višine dodatka določena na podlagi dolžnosti oziroma obveznosti in usposabljanj posameznih zaposlenih. Tako sta v času epidemije dva policista, ki sta opravljala popolnoma enake naloge, dobila bistveno različno plačilo,« je ponazoril Rok Cvetko iz Policijskega sindikata Slovenije.


Natančnih podatkov niti o številu upravičencev do dodatkov niti o skupni vsoti za zdaj še ni, saj se plače v javnem sektorju izplačujejo do 15. v mesecu. Na ministrstvu za javno upravo pa pravijo, da so prisluhnili številnim sindikalnim pobudam. Pojasnili so tudi, da sredstva za oba dodatka zagotavlja državni proračun, pri čemer višina za dodatek po kolektivni pogodbi ni zamejena, za dodatek po PKP#1 pa je določenih 39,2 milijona evrov na mesec (za marec pol manj), od tega 17,9 milijona za zdravstvo in 4,8 milijona za socialno varstvo.

​

Postopek pri obeh je tak, da delodajalec najprej izplača dodatek upravičencu, po tem pa vloži zahtevo za refundacijo, ki jo mora predvsem za dodatek po PKP#1 utemeljiti. Delodajalcem, ki pravijo, da nimajo denarja, da bi založili za dodatke, pa svetujejo, naj se obrnejo na resorna ministrstva.