Največji delež dodatkov bo šel zdravstvu

Ljubljana – Vlada bo za izplačila dodatka za nevarnost in obremenjenost, ki ga je predvidel prvi protikoronski interventni zakon PKP#1 namenila 98 milijonov evrov za obdobje od 13. marca do 31. maja. Določili so obseg in razdelitev sredstev po neposrednih proračunskih porabnikih (državni organi) ter kriterije za delitev posrednim proračunskim porabnikom (domovi za starejše, zdravstveni domovi). Sindikat zdravstva in socialnega varstva ocenjuje, da se je vlada zadeve lotila z napačne strani, slišati pa je tudi ostre odzive, da bodo do dodatka upravičeni tudi funkcionarji, ki jim interventni zakon sicer niža plače.

Javni uslužbenci, ki so bodisi nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje bodisi prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije covid-19, so upravičeni do dodatka, ki ga uvaja interventni zakon PKP#1 in lahko znaša največ do sto odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega. Njegovo financiranje zagotavlja državni proračun.



Na ministrstvu za javno upravo so pripravili razrez in ocene mesečnega finančnega učinka na podlagi podatkov iz 3. aprila o številu zaposlenih, ki delajo na delovnem mestu, od doma, so na čakanju ali na dopustu, osnova pa so bili januarski podatki o javnih uslužbencih.

Skoraj polovica zdravstvu

Skupni mesečni »limit« za april in maj bo 39,2 milijona evrov, za marec pa pol manj. Največji delež od tega bo namenjen zaposlenim v zdravstvu, 17,9 milijona evrov, za socialno varstvo bo 4,8 milijona, ministrstva in organi v sestavi bodo lahko porabili okoli 6,5 milijona evrov, pri čemer pa je večina denarja, okoli 6 milijonov, določena za pooblaščene uradne osebe, to so policisti, pravosodni policisti, vojaki, in za zaposlene v bolj izpostavljenih proračunskih uporabnikih, denimo v upravi za zaščito in reševanje.



O višini dodatka za posameznika bo odločil predstojnik, izplačilo pa bo možno na podlagi njegovega mesečnega zahtevka, z utemeljitvijo, zakaj gre za ogroženost oziroma prekomerno obremenjenost, naslovljenega na ministrstvo za finance.
Glede na kriterije za razdelitev posrednim proračunskim uporabnikom so določili štiri skupine: bolj izpostavljene dejavnosti in poklice, manj izpostavljene, funkcionarje v državnih organih, lokalnih skupnostih in direktorje ter učitelje od osnovne do visoke šole. Za bolj izpostavljene velja, da v povprečju 90 odstotkov uslužbencev, ki so na delovnem mestu, prejme v povprečju 25 odstotkov bruto urne postavke za ure rednega dela.

»Gre za zgornjo mejo, ne višanje plač«

Prah pa je dvignil kriterij za delitev sredstev skupini funkcionarjev, da v povprečju vsak funkcionar oziroma direktor prejme 35 odstotkov. To v SAB razumejo kot višanje funkcionarskih plač za 35 odstotkov, zato zahtevajo sklic nujne seje Komisije za nadzor javnih financ. »Zelo heterogeno skupino 175.000 zaposlenih v javnem sektorju smo morali za izračun spraviti v nekaj kategorij. Šlo je za metodološki pristop,« je odgovoril minister za javno upravo Boštjan Koritnik, ki poudarja, da ne gre za višanje plač, ampak za maksimalno mejo dodatka za skupino, v katero spadajo tudi direktorji zdravstvenih zavodov in domov za ostarele.



V sindikatu zdravstva in socialnega varstva pa so prepričani, da bi morali najprej določiti, komu in koliko dodatka, potem pa sešteti finančni učinek – torej nasprotno od tega, kot so naredili zdaj. Še naprej pa vztrajajo, da bi morali vsi, ki so ta čas na delovnem mestu, dobiti dodatek za delo v rizičnih razmerah po kolektivni pogodbi v višini 65 odstotkov urne postavke, najbolj izpostavljeni in obremenjeni pa še drugi dodatek po PKP#1 do 35 odstotkov. »Za pravično plačilo se bomo borili, če ne drugače, po sodni poti,« napoveduje predsednica sindikata Irena Ilešič Čujovič.