V senci boja z virusom boj za dodatke

Ljubljana – Kako pošteno nagraditi preobremenjene in tveganjem najbolj izpostavljene uslužbence v zdravstvu in socialnem varstvu? Vlada bi dodatno nagradila le tiste, ki delajo v nevarnih razmerah, sindikati pa zahtevajo dodatek za delo v rizičnih pogojih za vse na delovnem mestu, za najbolj obremenjene pa še poseben dodatek, predviden v paketu za blažitev posledic epidemije.

Številni zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu so bili razočarani, ko so prejeli marčne plače in ugotovili, da je marsikdo dobil nakazano celo manj kot februarja. Dodatek za delo v rizičnih razmerah, kot ga opredeljuje Kolektivna pogodba za javni sektor oziroma dodatek za nevarnost in obremenitve v času epidemije, ki ga je uvedel interventni zakon, si vlada, ki daje navodila delodajalcem v javnem sektorju, in sindikati oziroma zaposleni razlagajo zelo različno.

»Zahtevamo, da bolnišnice, zdravstveni in socialni zavodi takoj v celoti izplačajo dodatek za delo v rizičnih razmerah po Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS), in sicer v višini 65 odstotkov urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca, za tiste najbolj izpostavljene in obremenjene pa še dodatni dodatek po zakonu o blažitvi posledic epidemije,« je jasno sporočilo Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije (SZSVS).



»Zaposlenim, sindikatu in, sodeč po podpori, ki jo prejemamo, prebivalcem Slovenije, se zdi nedopustno, da zaposleni v bolnišnicah in drugih zavodih v zameno za neutrudno delo pri reševanju življenj, za izpostavljanje svojega zdravja in zdravja svojih družin niso prejeli več kot zasluženega dodatka ter da bo od dobre volje in subjektivne ocene nadrejenih odvisno, kdo, koliko in če sploh bo prejel ta dodatek,« je kritična Irena Ilešič Čujovič, predsednica SZSVS.

Po njenih besedah je seznam delodajalcev, ki so pri marčni plači vključili dodatek, precej krajši, kot je seznam tistih, ki tega niso storili. »Upam, da je oskrba vrednota, da znamo ceniti požrtvovalno delo in da gre za splet naključij, da uslužbenci še niso dobili dodatka, a jih potrpljenje mineva. Nerazumljiv zaplet in zmeda v zvezi z izplačilom dodatka sta pravzaprav nespoštljiva do tistih, ki so najbolj izpostavljeni,« še opozarja. Prepričana je, da bi ga zavodi že lahko izplačali in bi potem dobili refundirana sredstva.



»V zdravstvenih domovih in bolnišnicah se pripravljajo seznami, kdo je koliko odstotkov delal v zvezi s covidom-19. A epidemija je zajela vso državo. Ni razumno, da se arbitrarno določa, kdo ga bo dobil,« je opozoril Matej Valenšek iz SZSVS ter to ponazoril s primerom kuhinj in pralnic, kjer so zaposleni zaradi številnih razkuževanj dodatno obremenjeni.

Poudaril je še, da so zavodi zaradi ukinitve javnega prevoza od 16. marca drugače obračunavali potne stroške za prihod na delo, in sicer kilometrino 0,8 evra za kilometer, zato je marca marsikdo prejel celo nižje izplačilo kot februarja. »Razočaranje naših članov ob prejemu celo nižje plače, v času, ko so pogoji dela precej zahtevnejši in ogrožajoči, je še večje, saj je dejansko stanje na terenu daleč od napovedovanega dvojnega plačila za opravljeno delo, ki ga je obljubil predsednik vlade.«

Premalo zaposlenih

Ob izbruhu epidemije so se še dodatno potrdila opozorila o neustreznih kadrovskih normativih v domovih za starostnike, zato so tam zaposleni še bolj obremenjeni, tudi v tistih 90 odstotkih domov, kjer jim je do zdaj uspelo varovanca obvarovati pred okužbo.

V zdravstvu je zaposlenih malo manj kot 37.000 ljudi, v socialnem varstvu pa okoli 12.700. Koliko med njimi jih je od razglasitve epidemije na delovnem mestu, nismo dobili natančnega podatka, po ocenah ene od bolnišnic prihaja na delo približno polovica zdravstvenega in nezdravstvenega osebja, v domovih pa je ta delež še precej večji, celo večji od 90 odstotkov.

Predstojnik naj odloči

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je že pred dnevi pojasnil stališče vladne strani – do dodatka za delo v rizičnih razmerah po kolektivni pogodbi bodo upravičeni tisti, ki res delajo v nevarnih razmerah, in to le za ure, ko delo opravljajo v nevarnih razmerah, kar bo določil predstojnik. Ta bo lahko določil tudi dodatek za nadpovprečno izpostavljenost, omejitev je le, da vsota obeh ne bo smela presegati sto odstotkov osnovne plače.

Pri tem je napovedal, da bodo naredili vse, da bo izplačilo čim prej, tisti, ki dodatka zdaj niso prejeli, pa bi ga morali, ga bodo dobili s poračunom. »Ključno je razlikovanje, kdo si dodatek res zasluži. Pomembno pa je tudi to, da bodo predstojniki lahko nagradili tudi tiste, ki tega dodatka po kolektivni pogodbi ne morejo prejeti, a so zaradi epidemije nadpovprečno izpostavljeni in čezmerno obremenjeni,« je še dodal Koritnik.



Tudi minister za zdravje Tomaž Gantar se strinja, da 65 odstotkov dodatka pripada tistim, ki so bili izpostavljeni večjemu tveganju okužbe. »Od vodstev smo zahtevali, da nam sporočijo podatke o tistih, ki so bili doma na čakanju, razporejeni na druga delovna mesta in izpostavljeni. Kdor izpolnjuje merila, mu dodatek gotovo pripada,« pravi Gantar.

Z vladnim razumevanjem kolektivne pogodbe o delu v rizičnih razmerah se ne strinjajo niti drugi sindikati javnega sektorja, ki so najprej zahtevali odstop predsednice komisije za interpretacijo kolektivne pogodbe Nataše Belopavlovič, potem pa so sindikalne predstavnice protestno umaknili iz komisije.