Sindikati: Pogajanja o noveli zakona o delovnih razmerjih neuspešna

Pogajanja o besedilu osnutka novele zakona o delovnih razmerjih so bila neuspešna, so sporočili iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

Noben kompromisni predlog, ki so ga sindikati, delodajalci in ministrstvo za delo poskušali uskladiti v zadnjih dneh, po navedbah zveze za delodajalske organizacije ni sprejemljiv.

Zahtevno iskanje kompromisa pri mali delavski ustavi

»V eno leto trajajočem procesu pogajanj o noveli zakona o delovnih razmerjih so sindikalne centrale ves čas tvorno in konstruktivno sodelovale. Žal tega ne moremo trditi za delodajalsko stran, ki je na vse načine zavirala pogajanja, jih blokirala in skušala z lobiranjem, pritiski in izsiljevanjem doseči, da se v parlamentarno proceduro vloži tak predlog zakona, ki bi pomenil zgolj in samo implementacijo dveh direktiv EU,« so danes sporočili sindikati.

Z zakonskimi pravili se po navedbah sindikatov določa minimalne pravice delavcev, skozi leta uporabe pa je praksa pokazala, da se nekateri instituti iz zakona zlorabljajo za discipliniranje zaposlenih ter za doseganje njihove poslušnosti in upogljivosti. »Še zlasti tovrstne pritiske občutijo delavski predstavniki, zato jih je nujno treba zaščititi,« so poudarili.

Sindikati so v sporočilu za javnost dodali, da cenijo napore ministra za delo Luke Mesca ter kabineta predsednika vlade, ki sta skušala poiskati kompromisno verzijo zakonskega besedila, ki bi bila sprejemljiva za vse tri strani – sindikate, delodajalce in vlado.

Pričakovanja ostajajo

Pričakujejo, da bo vlada sprejela predlog novele zakona, ki poleg implementacije direktiv vsebuje najmanj tiste vsebine, ki so bile z njene strani predlagane kot zadnji kompromisni predlog na nočnih pogajanjih, torej predvsem zaveze iz koalicijske pogodbe, ki se nanašajo na preprečevanje zlorab opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, pravico do odklopa, varstvo delavskih predstavnikov in agencijsko delo.

Po njihovem mnenju bi bilo treba med prioritetne vsebine vključiti tudi spremembo zastaralnih rokov za denarne terjatve prekarnih delavcev. »Pričakujemo tudi, da se zakon v fazi sprejemanja ne bo spreminjal in da se bodo pogajanja o ostalih odprtih področjih nadaljevala,« so dodali.

Če bodo vlada ali v nadaljevanju poslanci koalicije odstopili od obljub delavcem ter podlegli pritiskom delodajalcev, bodo sindikalne centrale tako ravnanje štele kot odstop od socialnega dialoga.

Kaj je v zadnjem hipu postavljeno pod vprašaj?

Osnutek novele sicer na podlagi evropskih direktiv prinaša pet dni neplačanega oskrbovalskega dopusta, določbe v zvezi s fleksibilnejšo možnostjo dela od doma in pravico delavca predlagati spremembo pogodbe o zaposlitvi – denimo namesto za določen za nedoločen čas.

Med ostalimi prvotno predvidenimi spremembami iz osnutka, ki so ga socialni partnerji usklajevali v preteklem letu in so bile v zadnjem hipu postavljene pod vprašaj, pa so prostovoljni štiri- ali šesturni delovnik, pravica do odklopa, pravica do 48-urnega počitka vsaj enkrat mesečno, omejevanje prekarnosti tudi z ukrepi na področju agencijskega dela, okrepljena varnost delavskih predstavnikov, zaščita žrtev nasilja v družini, tudi z dodatnimi dnevi dopusta, izenačenje delovnopravnih pravic rejnikov ipd.

Gorenšček: Delodajalci so bili glede novele zakona o delovnih razmerjih pripravljeni na kompromise

Delodajalci so bili pripravljeni pristati na kompromisni predlog besedila osnutka novele zakona o delovnih razmerjih, ki bi zajemal več kot le implementacijo dveh direktiv EU, je za STA pojasnil izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček. Niso pa mogli pristati na vključitev člena o sindikalnih zaupnikih, je dodal.

Kot je še pojasnil, se sindikati in ministrstvo za delo na začetku niso strinjali s tem, da bi šel osnutek novele na vlado v okrnjeni obliki, zgolj z določbami dveh evropskih direktiv, ki bi morale biti v slovenski pravni red prenesene že do 1. avgusta lani, zaradi česar Sloveniji grozi kazen Evropske komisije. Delodajalska stran se je s tem strinjala in pristala na predlog, ki bi poleg obeh direktiv vključeval še 13 členov zakona, ki jih je predlagalo ministrstvo, je dejal.

»Potem so zahtevali še soglasje k vsem šestim členom iz koalicijske zaveze, na kar pa nismo mogli pristati,« je izpostavil. V okviru iskanja kompromisov so se nato po njegovih navedbah poenotili glede dveh zavez in še glede ene pogojno, vendar za sindikate to ni bilo dovolj.

»Potem so zahtevali še to, kar mislim, da je bil vseskozi njihova glavna prioriteta, to pa je člen, ki govori o sindikalnih zaupnikih, s katerim bi tem dali večjo zaščito v primerjavi z ostalimi zaposlenimi. Mi na to ne moremo pristati,« je bil jasen Gorenšček.

Ob začetku pogajanj je bilo, tako Gorenšček, predvideno, da bodo ta potekala v treh fazah, pri čemer bi v zadnji delodajalci in sindikati predstavili lastne predloge zakonov. Vendar do tretje faze niso prišli, saj so bila pogajanja predčasno prekinjena.