Delodajalci izstopajo iz ESS

Delodajalske organizacije, GZS, vodi jo Tibor Šimonka, OZS, Blaž Cvar, in TZS, Mariča Lah, izstopajo iz Ekonomsko socialnega sveta (ESS). Minister za delo Luka Mesec izstop vidi, kot poizkus zaustavitve procesov

Kot je na skupni novinarski konferenci delodajalcev dejal predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš, reprezentativne delodajalske organizacije iz ESS izstopajo zaradi neenakovredne vloge. Kot je navedel po poročanju STA, pri zakonih, kot sta zakon o delovnih razmerjih in dolgotrajni oskrbi, ne želijo imeti le vloge statista.

»Nekatera ministrstva ne razumejo socialnega dialoga in ga pretvarjajo v socialni monolog in v takem težkem okolju ne moremo niti ne želimo sodelovati, ker imamo samo vlogo statista,« je poudaril Trobiš. Predstavniki gospodarstva po njegovih besedah pričakujejo enakovreden položaj delodajalcev v ekonomsko-socialnem dialogu.

Med drugim jih moti, da je šel v javno obravnavo neusklajen osnutek zakona o delovnih razmerjih, skrbi pa jih tudi, ker bo DZ danes po vetu po pričakovanjih vnovič potrdil neusklajen zakon o dolgotrajni oskrbi.

»Ob takšnih pogojih naše gospodarstvo ni in ne more biti konkurenčno. Gospodarstva vlada ne bi smela razumeti in obravnavati kot breme, ampak se zavedati, da je vir prihodkov v proračunsko blagajno,« je po poročanju STA opozoril Trobiš.

Delodajalske organizacije so se zato po njegovih besedah odločile izstopiti iz ESS, in sicer vse dotlej, »dokler v naši državi ne vzpostavimo enakopravnega tripartitnega socialnega dialoga, ki temelji na spoštovanju pravil ESS«.

Šimonka opozoril na zaostajanje v konkurenčnosti

Šimonka je opozoril na zaostajanje v konkurenčnosti, ki se pozna tudi v upadu industrijske proizvodnje in upadu aktivnosti predelovalne industrije, medtem ko je aktivnost v EU v tem času zrasla. V nekaterih panogah se poslabšanje razmer že pozna tudi v upadu zaposlenih. Šimonka opozarja, da želijo imeti celovito sliko vseh reformnih predlogov in njihov vpliv.

V Delu smo, potem ko je vlada mimo socialnega sveta uvedla pri plačah dva nova prispevka, pogledali, kaj na tem področju počnejo sosednje države, in primerjali sedanjo obdavčitev plač. Ugotovili smo, da gre  Slovenija pri obdavčitvi plač in tudi korporativnih davkov izrazito proti vetru, kar je seveda skrb vzbujajoče.

»Sprejemanje nepremišljenih in iz našega vidika neodgovornih rešitev je za nas nesprejemljivo. Nesprejemljivo je tudi sprejemanje reform pod pritiskom neke zaveze, na primer obljubljenih sredstev EU. Gospodarstvo si ne more privoščiti dodatnih obremenitev tudi v interesu zaposlenih. Plač na tak način ne bo več mogoče višati. Danes želimo doseči primeren dialog, da se odpravijo pretekle napake in prisluhne tistim, ki imajo kaj za povedati,« pa je dejal Blaž Cvar.

Marko Lotrič je povedal, da je v nacionalnem reformnem programu, ki ga je vlada posredovala v Bruselj, zapisano, da se bo socialni dialog nadaljeval. »Jasno nam je bilo sporočeno, da višanja prispevkov v tej vladi ne bo. Modus operandi višanja prispevkov in davkov ne gre. Ne gre iz razlogov, ker naši zaposlenim ne uspemo višati plač, ker mladi uhajajo v tujino,« je dejal Lotrič, ki pravi, da zakon o dolgotrajni oskrbi potrebujemo, a so na obravnavi v državnem zboru vsi poudarjali, da je zakon slab. »Nihče nam ne garantira, da bomo deležni dolgotrajne oskrbe, ko jo bomo potrebovali. Bodo domovi za ostarele brezplačni?« se je vprašal Lotrič.

Položaj v gospodarstvu se slabša

Opozoril je, da nas OECD že leta opozarja na prekomerno obdavčitev dela, rdeča luč pa zagori, ko beremo predlog pokojninske zakonodaje, ki načrtuje desetodstotno povečanje obremenitev s prispevki. Zaradi naraščanja cen in stroškov ter posledično nekonkurenčnega okolja se že povečuje plačilna nedisciplina. 

»Banka Slovenije, Umar in Surs ugotavljajo, da se razmere v slovenskem gospodarstvu poslabšujejo. Slovenija je doživela največji padec trgovine med vsemi državami članicami. To občuti tudi država v proračunu, a ustreznega odziva ni bilo. Dobički trgovini so se lani znižali za šest odstotkov, izguba pa se je povečal za 46 odstotkov. Trgovina teh razmer dolgo ne bo več vzdržala,« je povedala Mariča Lah. Kot je dodala, delodajalci na to opozarjajo, a ni odziva.

»Energetska draginja je bila omenjena večkrat, ustreznih ukrepov ni bilo. Ne vemo, kaj bo letos in kaj prihodnje leto. V prehranski draginji se je vlada odzvala javnosti všečno, vprašanje pa je, ali ukrepi nadzora cen niso sporni,« je dejala Lahova, ki opozarja še na togo zakonodajo pri zaposlovanju tujcev. Pravi, da ukrepi ekonomske politike niso koordinirani, pogosto so ideološko naravnani s slabimi ekonomskimi projekcijami ali sploh brez njih. »Želimo evropsko primerljivo stabilno in poslovno okolje, tudi izobraževalni sistem ne sledi potrebam gospodarstva,« je dejala.

Meces: gre za poizkus blokade dialoga

Pozno popoldne se je na izstop petih združenj odzval tudi minister za delo Luka Mesec. Po navedbah ministra se je socialni dialog zataknil zaradi vsebinskih razhajanj in nerazumevanja vloge ESS. Mesec pojasnjuje, da so razhajanja velika predvsem pri dolgotrajni oskrbi, kjer je ministrstvo vztraja, da mora biti solidarnostna in na voljo vsem, medtem ko naj bi GZS, tako Mesec, zahteval, da bi morala biti dolgotrajna oskrba financirana z individualnim zavarovanjem. Ob tem je poudaril, da se lahko pogajajo o vsebini zakona, ne pa o financiranju.

Mesec dodaja, da so v socialnem dialogu tri strani, ki imajo različne poglede in interese in da je normalno, da so interesi različni. Po oceni Mesca je izstop stanovskih združenj iz ESS poizkus blokade sprejetih zakonov in ne vidi legitimnega razloga za izstop.