Ravnatelji pravijo, da primanjkuje 7000 strokovnih delavcev

Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj in glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) Branimir Štrukelj sta na današnjem sestanku med drugim razpravljala o kadrovskih izzivih v sistemu vzgoje in izobraževanja.

Podatki o tem, koliko učiteljev in drugih strokovnih delavcev sploh primanjkuje, se med ministrstvom in ravnatelji precej razlikujejo. Z ministrstva za vzgojo in izobraževanje so nam že v začetku oktobra odgovorili, da je v minulem šolskem letu v osnovnih šolah primanjkovalo okoli 1414,05 zaposlenega učitelja v ekvivalentu polnega delovnega časa. Primanjkljaj so zmanjševali tisti, ki niso izpolnjevali vseh pogojev za zasedbo delovnega mesta, skupno je bilo takih 631,59 v ekvivalentu polnega delovnega časa, razlika med sistemiziranimi delovnimi mesti učiteljev in številom zaposlenih v ekvivalentu polnega delovnega časa je bila 782,46. Toliko jih torej sploh ni bilo.

Kot so takrat pojasnili na ministrstvu, njihov izračun temelji na pedagoških urah, ki so jih učitelji opravili. A situacija na terenu je zelo drugačna. Na nekaterih šolah potrebujejo denimo učitelja za polovični delovni čas. Medtem ko ministrstvo šteje ure, šole nimajo učitelja.

Učitelji so nespoštovani, slabo plačani in preobremenjeni

Situacija na terenu je lahko precej drugačna od štetja ur, sploh, če vemo, da so nekateri učitelji zaposleni v deležih in ne za polni delovni čas. Tudi to so upoštevali v Združenju ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije v svoji anketi o kadrovski stiski v vzgoji in izobraževanju, ki so jo opravili tretje leto zapored. Na anketo se je odzvalo 45,5 odstotka vseh javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov, od vrtcev do srednjih šol. V teh zavodih je skupno zaposlenih 19.570 strokovnih delavcev (48,82 odstotka vseh strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju), med katerimi je skupno 3143 zaposlenih, ki nimajo ustrezne izobrazbe ali izpolnjujejo pogoje za upokojitev. Samo v teh zavodih je 199 delovnih mest strokovnih delavcev nezasedenih. Zgolj v zavodih, ki so sodelovali v anketi, primanjkuje 3342 strokovnih delavcev.

V združenju ravnateljev so na podlagi zbranih podatkov iz ankete naredili izračun, koliko učiteljev primanjkuje po celi državi. Ocenjujejo, da od vrtca do konca srednje šole primanjkuje več kot 7000 strokovnih delavcev (vzgojiteljev, pomočnikov vzgojiteljev, učiteljev, svetovalnih delavcev, knjižničarjev, laborantov …). V njihovi lanski anketi so ugotavljali, da jih primanjkuje dobrih 4300.

Kot so sporočili iz združenja ravnateljev, se v teh letih upokojuje najštevilčnejša generacija učiteljev, ministrstvo pa je že napovedalo, da bodo dno kadrovske krize dosegli leta 2027. Šole že zdaj zaradi pomanjkanja ustreznega kadra krčijo program, kot so denimo manjše učne skupine. Po ocenah ravnateljev samo v osnovnih šolah primanjkuje 2700 učiteljev. Kot ocenjujejo v združenju ravnateljev, je zaradi kadrovske krize neposredno prizadetih okoli 62.655 otrok od vrtca naprej.

Nujna je analiza, koliko učiteljev dejansko primanjkuje, sta se strinjala minister Vinko Logaj (levo) in glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj. FOTO: Črt Piksi

Koliko jih torej primanjkuje?

Na današnjem sestanku sta se Branimir Štrukelj in Vinko Logaj dotaknila tudi vprašanja različnih podatkov. Kateri so pravi in koliko učiteljev dejansko primanjkuje? Dogovorila sta se, da bodo o tem opravili temeljito analizo, opravljena naj bi bila v nekaj mesecih. Kot je dejal Logaj, bodo analizo pripravili skupaj s sindikati in združenji ravnateljev, rezultati pa bodo podlaga za pripravo ukrepov, ki ne bodo le stvar države, ampak bodo nekatere lahko pripravile tudi občine in šole.

Minister je ob tem spomnil, da so povečali število kadrovskih štipendij za deficitarne pedagoške poklice s 100 na 300, in poudaril, da bo novi plačni sistem v javnem sektorju izboljšal plače učiteljev začetnikov. Tako Štrukelj in Logaj sta se sicer strinjala, da zgolj dvig plač ne bo dovolj za rešitev kadrovske krize. Logaj je že nekajkrat predlagal možnost pridobivanja neprofitnih stanovanj za učitelje, opozoril pa je tudi na to, da bi morali razmišljati o možnostih interdisciplinarnega študija, po katerem bi bili učitelji usposobljeni za poučevanje dveh ali treh predmetov.

Ravnatelji drug drugemu kradejo učitelje

Štrukelj je po sestanku dejal, da so bili glede metodologije, kjer upoštevajo pri primanjkljaju ekvivalent delovnega časa, kritični: »Lahko ti manjka pol učitelja na dveh šolah. In sta dve šoli dejansko brez učitelja. Zato menimo, da bi bile številke o primanjkljaju učiteljev lahko resnejše. Vsekakor pa je naše mnenje, da se bo v prihodnjih letih ta problem samo še večal. Poleg tega je delež učiteljev, ki so starejši od 50 let, ki se bodo torej kmalu upokojili, v srednjih šolah še veliko večji kot v osnovnih šolah.«

Sviz je sicer že pred nekaj meseci predlagal, da bi v novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki je prav zdaj odprta, zapisali minimalni delež BDP, ki bi ga namenili za vzgojo in izobraževanje. Tudi o tem sta se Štrukelj in Logaj danes pogovarjala. Kot je minister dejal po sestanku, pripravljajo vse izračune in analize stroškov, kolikšen delež BDP bi bil primeren. Podrobne informacije in številke pričakuje v prihodnjih dveh tednih, ko bodo novelo zakona lahko predstavili javnosti.