Srednjeročni fiskalni načrt odpira vprašanje za 2,5 milijarde evrov

V predlogih državnih proračunov za prihodnji dve leti je poraba znova zastavljena visoko in nadaljuje se ne dovolj realistično proračunsko načrtovanje. To je posledica razdrobljenega proračunskega procesa, ki ga bolj kot jasne usmeritve zaznamuje zadovoljevanje zahtev posameznih uporabnikov, ugotavlja fiskalni svet v oceni proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti, ki so v obravnavi v državnem zboru.

Po oceni sveta, ki ga vodi Davorin Kračun, bi lahko bila letos in prihodnje leto raven proračunske porabe in posledično primanjkljaja sicer nižja kot v vladnih projekcijah, a raven izdatkov se bo opazno okrepila zaradi povečanja investicij in posledic plačnega dogovora.

Predloga državnih proračunov za leti 2025 in 2026 tako predvidevata večji primanjkljaj kot letos, in to kljub temu, da naj interventni ukrepi, ki so v obdobju 2020–2024 skupaj znašali več kot osem milijard evrov, ne bi več negativno vplivali na proračunski saldo. Izdatki za obnovo po lanskih poplavah bodo namreč financirani z namenskimi sredstvi. Povečanje primanjkljaja leta 2025 na 1,9 milijarde evrov bo tako izključno posledica okrepljene rasti porabe (brez interventnih ukrepov), ki naj bi bila kar trikrat višja od dolgoletnega povprečja.

Pritiski na večji proračunski primanjkljaj

Kar zadeva štiriletni srednjeročni fiskalni načrt za obdobje 2025–2028, ki ga je vlada tokrat pripravila prvič, in sicer že po novih fiskalnih pravilih, pa v fiskalnem svetu ugotavljajo, da bi zlasti v zadnjih dveh letih tega obdobja lahko prišlo do odstopanj od ciljnega primanjkljaja in javnega dolga. Večji primanjkljaj bi lahko nastal zlasti zaradi precejšnje rasti izdatkov za plače, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo.

Že sprejeti ukrepi na prihodkovni strani (povečane davčne obremenitve) ne bi zadoščali za financiranje celotnega pričakovanega povečanja izdatkov. »To nakazuje potrebo po dodatnih kompenzacijskih ukrepih za izpolnjevanje zavez iz srednjeročnega načrta,« opozarja fiskalni svet. Njegove javnofinančne projekcije celo kažejo, da bi bil v prihodnjih štirih letih lahko primanjkljaj državnega proračuna kumulativno večji kar za 2,5 milijarde evrov. To znaša dobre tri odstotke slovenskega BDP oziroma v povprečju za 0,8 odstotka letnega BDP. S tem bi tudi dolg sektorja država ob koncu načrta, leta 2028, presegel vzdržno raven. Za zagotovitev javnofinančne vzdržnosti bi morala vlada čim prej obravnavati tveganja in poskrbeti za reforme. V fiskalnem svetu izpostavljajo zlasti pokojninsko reformo (ki bi povečala manevrski prostor za fiskalne politike in prispevala k vzdržnosti dolga) in celovito davčno reformo, vključno z davkom na premoženje, ena od možnosti za znižanje presežnega primanjkljaja bi bilo tudi zmanjšanje obsega investicij.

Politično zahtevna sprememba fiskalnih pravil

Velja še omeniti, da bo lahko vlada, ki bo oblikovana po prihodnjih volitvah, predvidoma leta 2026, lahko sprejela svoj, spremenjen štiriletni načrt. Dodatno delo pa že prej čaka naše zakonodajalce, saj trenutno veljavna zakon o fiskalnem pravilu in zakon o javnih financah še nista usklajena z novimi fiskalnimi pravili in spremembami sistema ekonomskega upravljanja v EU. Te moramo v naš pravni red vnesti do konca prihodnjega leta. Naloga bo tudi politično zahtevna, saj je za spremembo fiskalnih pravil pri nas potrebna dvotretjinska večina oziroma 60 poslanskih glasov.