Simoniti o medijskem razpisu: Prima, da se je stanje malce uravnotežilo

Minister za kulturo Vasko Simoniti je ob robu obiska v Bruslju komentiral tudi rezultate medijskega razpisa, na katerem so nekateri mediji proti pričakovanjem ostali praznih rok. Kot je dejal, se mu »zdi prima«, da se je stanje »malce uravnotežilo«. Člani strokovne skupine, ki je o projektih odločala, pa so po njegovem mnenju kompetentni.

Kot je pojasnil Simoniti, je odločitve, kateri od prijavljenih projektov je na letošnjem razpisu dobil državna sredstva, sprejela strokovna komisija. Sam sicer, kot je dejal, ni natančno prebral vsega, je pa njihove predloge sprejel in podpisal odločbe. Pri tem se mu zdi, da odločitve veliko bolj sledijo zavezi k medijskemu pluralizmu, ki da je tudi ena od zavez EU. »Nova komisija, ki je bila imenovana, je strokovna, profesionalna in je iskala poleg kakovosti tudi to ravnotežje,« je navedel Simoniti in dodal, da se je »zadeva verjetno malce uravnotežila«. »To se mi zdi odlično, prima in upam, da bomo temu sledili tudi v bodoče,« je navedel.

Dodal je, da bodo tisti, ki so izpadli, verjetno žalostni in se bodo pritožili ali opozarjali, da se jim je zgodila krivica. »Nekateri so izpadli, drugi so pa prišli noter in če pogledate strukturo, veste, da so različnih pogledov,« je izpostavil.

Na letošnjem rednem letnem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijev ministrstva za kulturo je namreč ostalo brez sredstev kar nekaj medijev, ki so bili pretekla leta na razpisu uspešni in so ob enakih razpisnih pogojih pričakovali vnovično financiranje projektov, ki jih izvajajo. Med drugim je zavrnilne odločbe dobilo več radiev posebnega pomena, ki opozarjajo, da jih bo dejstvo, da so ostali brez državnega sofinanciranja, pahnilo v finančno stisko oziroma bodo primorani krčiti vsebine. Brez državnih sredstev sta ostala tudi dva osrednja dnevnika.

Na ministrstvu za kulturo so v torek navedli, da bodo rezultate razpisa s prejemniki, ocenami in višino odobrenih sredstev javno objavili, ko bodo vse odločbe vročene. Strokovna komisija je sicer odločala o 143 vlogah na dveh področji. Na prvem je podporo uspelo pridobiti 41 projektov od 110 prijavljenih v skupni višini 591.116,62 evra. Prijavitelji bodo prejeli 65 odstotkov zaprošenih sredstev. Na drugem področju pa je podporo dobilo 28 projektov od 33 prijavljeni v skupni višini 2.060.529,92 evra. Prijavitelji bodo prejeli 100 odstotkov zaprošenih sredstev.

Medijska krajina v EU slabša, kot je bila

V okviru razpisa bodo razdelili 2.651.647 evrov. Prijavitelji bodo odločbe prejeli v tem in prihodnjem tednu. Z izbranimi se potem sklene pogodba in lahko začnejo s črpanjem odobrenih sredstev, so pojasnili na ministrstvu.

Med pogovori v Bruslju so sicer po Simonitijevih besedah s sogovorniki odprli vprašanje medijske krajine v EU, ki da je slabša, kot je bila, »ker nastajajo nove tehnološke platforme, ki so močne, ki se razpršujejo in ki drobijo medijsko sliko«. Po njegovih besedah bi EU rada našla poti, da bi medije podpirala. Tako se zdaj pogovarjajo o tem, ali bi šlo za državne podpore ali podpore na evropski ravni.

Ob tem je ocenil, da se v Sloveniji in Evropi izgubljajo svoboda govora, medijska svoboda in medijski pluralizem. Na vprašanje, ali je v njegovih pogovorih v Bruslju kdo odprl tudi vprašanje svobode medijev v Sloveniji in konkretno financiranja STA, ki že 139. dan ostaja brez plačila za javno službo, je minister odgovoril, da o tem niso govorili, da ga o tem ni nihče ničesar vprašal. Pa tudi, da se s tem sam ne ukvarja in se je treba obrniti na vladni urad za komuniciranje.