Svoje očitke je opozicijska četverica po začetnih očitkih o soliranju prvaka LMŠ
Marjana Šarca strnila v šest glavnih točk in predlog obtožbe predsednika vlade
Janeza Janše pred ustavnim sodiščem zaradi kršitve ustave in zakona vlaga zdaj skupaj. Ob svojih 39 poslanskih glasovih za uspeh sicer potrebujejo še vsaj sedem poslanskih glasov. Štiri bi jim lahko morda zagotovila novoustanovljena poslanska skupina nepovezanih, ki pa ni prispevala podpisov.
»Upoštevali smo vse dopolnitve strank opozicije in dosegli, kot vedno doslej pri ključnih zadevah, enotnost,« je dopoldne pred izjavo prvakov strank čivknil prvak LMŠ.
Ne gre za to, kdo je pokazal kakšno pogodbo in kdo je ni, ampak za načrtno uničevanje STA, je na novinarski konferenci dejal Šarec. FOTO: Blaž Samec/Delo
Njegova napoved predloga ustavne obtožbe predsednika vlade je sicer sledila informaciji, da država decembra lani v drugem krogu nabave, računajoč na cepivo proizvajalca AstraZenece, ni naročila cepiva Biontecha in Pfizerja. »Če je šlo za namerno odločitev predsednika vlade, da Republika Slovenija decembra 2020 ne naroči dodatnih količin cepiva proizvajalcev Biontech/Pfizer in Moderne zaradi taktiziranja in nižje cene drugega cepiva, gre za naklepno zanemarjanje uradne dolžnosti, ki izpolnjuje znake kaznivega dejanja nevestnega dela v službi (258. člen kazenskega zakonika), hkrati pa je v nasprotju s 34., 50. in 51. členom ustave ter 2. členom zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki določa pravico vsakogar do najvišje možne stopnje zdravja,« so tako med drugim zapisali predlagatelji.
Poleg opustitve dolžnega ravnanja pri nakupu cepiv predsedniku vlade očitajo tudi uničevanje Slovenske tiskovne agencije (STA) z zaustavitvijo njenega financiranja in pritiske na tožilstvo z vladno neobravnavo predlogov za imenovanje državnih tožilcev ter seznanitvijo izbranih kandidatov za evropska delegirana tožilca. Njihov izbor menda ni po volji vladajoči SDS.
Vključeno je tudi komuniciranje predsednika vlade Janeza Janše, ki je med drugim poobjavil zapis, ki po prepričanju predlagateljev spodbuja k nasilju. »Če še niste vedeli,
Janja Sluga poučuje Janeza Janšo komunikacijo. Se mi zdi, da bi se ji dve, tri okol’ kepe lepo prilegli,« se je glasil zapis, ki ga je poobjavil.
»Levosredinska opozicija ustavno obtožbo vlaga prvič v zgodovini države, ker je to edini način, da se predsednik vlade preneha igrati z ustavnim redom,« je zatrdila predsednica SD
Tanja Fajon.
Predlog za uvedbo postopka se obravnava na prvi naslednji seji državnega zbora, če je bil vložen najkasneje 30 dni pred to sejo. FOTO: Leon Vidic/Delo
Janša: Nova patetična poteza prvorazrednih za destabilizacijo države v času epidemije
Premier Janez Janša je glede predloga ustavne obtožbe na twitterju zapisal, da gre po destruktivni nezaupnici, medijskih umorih koalicijskih partnerjev Desusa in SMC ter seriji propadlih interpelacij za novo patetično potezo prvorazrednih za destabilizacijo države v času epidemije. »Kolikor slabše za Slovenijo, toliko bolje za stranke SD, LMŠ in Levica,« je v zapisu dodal Janša.
V ločeni objavi se je odzval tudi na navedbe predsednice SD Tanje Fajon ob predstavitvi predloga obtožbe predsednika vlade pred ustavnim sodiščem, da je dovolj sistematičnega kršenja demokratičnih in ustavnih načel, podrejanja države, napadov na medije, spodbujanja nasilja in nestrpnosti. »Drži. Tako jasne samokritike od Tanje Fajon iz stranke SD še nismo slišali. Bodo sledila dejanja? Izselitev iz ukradene judovske vile? Nič več prepovedi sodelovanja medijem na njihovih novinarskih konferencah? Nič več klanjanja množičnim morilcem? Nič več nestrpnega zavračanja vabil predsednika države?« je zapisal.
Tudi v NSi so v sporočilu za javnost zapisali, da v opoziciji namesto, da bi združili moči pri premagovanju koronakrize, svoje aktivnosti posvečajo predvsem rušenju vlade, interpelacijam, širjenju nezaupanja v politiko in bojkotiranju srečanj, ki so namenjena reševanju krize.
Na pobudo Levice pa so vključili
tudi očitek o protiustavnosti prepovedi referenduma in kršitve sklepa ustavnega sodišča. O prvem, ki zadeva zakon o investicijah v Slovensko vojsko, ustavno sodišče sicer že presoja, pri čemer so zakon zadržali. S pred kratkim sprejeto spremembo zakona o izvrševanju proračunov (ZIPRS) pa so zdaj po mnenju Levice poskušali izvesti obvod. Da je to v času zadržanja prejšnjega zakona, ki ureja enako materijo, ustavnopravno sporen manever, je sicer opozorila tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba. »Vlada na žalost dnevno trka ob ustavno določene meje in jih skuša rušiti,« je kot razlog za ustavno obtožbo navedel koordinator Levice
Luka Mesec.
Na pobudo SAB je v predlogu tudi očitek glede »ogrožanja zdrave pitne vode«, ki ga vidijo v pred kratkim sprejeti noveli zakona o vodah. »Janez Janša države v krizi ne zna voditi. Leta 2013, v hudi finančni krizi, je vrgel puško v koruzo in klical na pomoč trojko. Takrat smo pokazali, da znamo in zmoremo državo voditi bolje od obstoječe koalicije,« je povedal
Alenka Bratušek, predsednica SAB.
Kakšen je postopek ustavne obtožbe?
Predsednika vlade lahko državni zbor pred ustavnim sodiščem obtoži kršitve ustave in zakonov, storjene pri opravljanju njegovih funkcij. Ustavno obtožbo lahko predlaga najmanj deset poslancev.
Predlog za uvedbo postopka se obravnava na prvi naslednji seji državnega zbora, če je bil vložen najkasneje 30 dni pred to sejo.
Če državni zbor sprejme sklep o obtožbi, za kar je potrebnih vsaj 46 poslanskih glasov, ga predsednik državnega zbora pošlje ustavnemu sodišču ter predsedniku vlade oziroma ministru, proti kateremu je vložena obtožba. S sklepom imenuje državni zbor izmed poslancev, ki so predlagali uvedbo postopka, tudi pooblaščenega predstavnika, ki bo zastopal obtožbo pred ustavnim sodiščem. O obtožbi odloča ustavno sodišče, ki lahko po prejemu sklepa tudi odloči, da predsednik vlade ali minister do odločitve o obtožbi začasno ne more opravljati svoje funkcije. Ustavno sodišče lahko ugotovi, da je obtožba utemeljena, ali pa obtoženega oprosti. Na podlagi utemeljene obtožbe lahko ustavno sodišče z dvetretjinsko večino glasov vseh devet sodnikov odloči o odvzemu funkcije predsednika vlade oziroma ministra.
Komentarji