Šef Fursa gre nad davčne skrivače v Dubaju

Ljubljana – Eno od področij, ki se ga bodo pod vodenjem Petra Jenka zelo hitro podrobneje lotili, so posamezniki, ki so navidezno odšli v tujino. Kar nekaj znanih imen iz Slovenije se je v zadnjih letih namreč le formalno, nekateri pa tudi dejansko, na primer drugi največji zavezanec za plačilo dohodnine pri nas, preselilo v Dubaj. Tam dohodnine ne plačujejo.

Je Furs zaznal tovrstno davčno evazijo? »Seveda smo jo zaznali in vemo za te primere. Posamezni zavezanci z visokimi dohodki s pomočjo svojih davčnih svetovalcev ustvarijo okoliščine, ki jim omogočajo pridobitev statusa rezidenta v Združenih arabskih emiratih in hkrati zahtevajo ugotovitev statusa nerezidenta Republike Slovenije. Opravljamo revizijo teh primerov. Ugotavljamo, ali je bil nerezidentski status pravilno ugotovljen ali pa gre morda za fiktivno odjavo stalnega prebivališča oziroma nasploh za neskladje med izkazanim statusom in realnim stanjem. Za nekatere posameznike tako ugotavljamo, da še naprej živijo v Sloveniji in imajo tukaj svojo družino, plačujejo stroške stanovanja in svoje plačilne kartice uporabljajo v Sloveniji,« razkriva novi generalni direktor Fursa.


 

Razkrival bi velike prekrškarje

Peter Jenko je med drugim prepričan, da je nujna sprememba zakona o davčnem postopku, s katero bi lahko razkrili konkretna imena nepoštenih davčnih zavezancev. Zdaj jim to zakonodaja prepoveduje z institutom davčne tajnosti.

Konkretne primere lahko razkrijejo le izjemoma, eden od njih je bil pred leti Rok Snežič, znan kot doktor davčnih utaj. Potem ko je Snežič vložil kazensko ovadbo proti dvema davčnima inšpektoricama in jima očital nevestno delo, so se dacarji izjemoma odločili za razkritje podatkov.

Snežič je pod njihov drobnogled prišel, ker je razpolagal z zneski, ki so bistveno presegali njegove prijavljene prihodke. Pri pregledu je bilo ugotovljeno, da je v nadzorovanem obdobju porabil skoraj milijon evrov, za katerega mu ni uspelo verodostojno dokazati, od kod izvira. Hkrati pa je davčni upravi v istem obdobju napovedal prihodke, ki so ustrezali neto prejemkom le dobrih tisoč evrov na mesec. Pri davčnem pregledu so ugotovili, da je Snežič kupil nepremičnino, nabavil avtomobile v vrednosti 172 tisoč evrov, dal posojilo družbi, samo na plačilnih karticah je bila njegova poraba v povprečju okoli 50 tisoč evrov ...

»Če zavezanec v medijih enostransko prikazuje dejstva, ima po zakonu Furs možnost, da razkrije podatke, ki so sicer davčna tajnost. Moram pa reči, da je prišel čas za razmislek o institutu davčne tajnosti. Včasih bi si namreč želeli, da bi lahko javno objavili določene primere, v katerih je pravnomočno ugotovljeno, da je prišlo do utaje ali pa na primer zlorabe rezidentskega statusa. Po mojem mnenju bi to pomenilo korak k večjemu zaupanju javnosti v delo Fursa. Treba je spremeniti zakon o davčnem postopku, kar bomo v kratkem predlagali, saj smo se o tem s finančnim ministrstvom že pogovarjali,« razkriva Jenko.







Finančno upravo prevzema v dobri kondiciji. Rast javnofinančnih prihodkov je lani dosegla 6,9 odstotka, Furs je pobral 16,6 milijarde evrov, davčni dolg pa se je znižal za 4,9 odstotka. Novega generalnega direktorja, ki funkcijo nastopa danes, pa je neprijetno presenetila novica, da je državni zbor s proračunskimi dopolnili Fursu odvzel šest milijonov evrov, ki so bili namenjeni razvoju, predvsem digitalizaciji dela uprave. Če bo ostalo tako, bodo imeli denar le za vzdrževanje, nekateri nujni razvojni projekti pa bodo zastali.

Pogovor s Petrom Jenkom bomo objavili v petek, 29. novembra v Delu.