Zakaj je šef Fursa, pomembnejši od šefa Levice

O načrtih LMŠ za prevetritev vrha Finančne uprave Republike Slovenije (Furs) je bilo slišati že lanskega decembra, torej dobro leto pred iztekom mandata Jane Ahčin, ki je vajeti uprave prevzela v času vlade Alenke Bratušek. Kakšnih posebnih razlogov za njeno zamenjavo oziroma kritik na njen račun ni bilo slišati, razen v smislu, da sicer Furs dela dobro, da pa v vsakem sistemu obstajajo rezerve. Minister za finance Andrej Bertoncelj je pred nekaj meseci dodal, da je predvsem zadovoljen z nadzorom sive ekonomije in davčnih utaj, prek katerega je Furs odmeril dodatnih 160 milijonov evrov davščin. Pričakuje pa, da bodo tako nadaljevali, saj lahko z dodatnim denarjem nevtralizirajo javnofinančne izdatke.

In res. Vlada je minuli teden ob predstavitvi davčnih sprememb med drugim navedla tudi tole: od dohodnine bo Furs po novem pobral 138 milijonov evrov manj, izpad bo nadomeščen s 64 milijoni evrov na račun višje obdavčitve podjetij in kapitala, večji del primanjkljaja – 74 milijonov – pa bo nadomestil s tako imenovanimi mehkimi ukrepi, predvsem ukrepi boja proti davčnim utajam in davčnim goljufijam ter vzpodbujanjem prostovoljnega plačevanja davkov. Čeprav jih že zdaj v 95 odstotkih plačamo prostovoljno.



Čeprav za Petra Jenka ni mogoče trditi, da je strankarski kader, je jasno, da se na vrh Fursa ne bi zavihtel, če ne bi bil všečen prvi koalicijski stranki. LMŠ ima zdaj – po prevzemu policije, Sove in Fursa, če pustimo ob strani še druga pomembna kadrovanja, ki jih je izvedla v letu dni po prevzemu vodenja peterčka – v rokah ogromno podatkovja. S tem pa tudi izjemno moč.
Da je tako, je povedal v intervjuju za Delo, ko je odgovarjal na vprašanje glede anonimnih prijav. »Obravnavamo vse tovrstne prijave, a se je izkazalo, da zadetki niso tako dobri, kot če izhajamo iz naših analiz. Furs razpolaga z ogromnimi količinami podatkov iz različnih virov in v zadnjih nekaj letih smo začeli uporabljati orodja, kjer podatke na enem mestu zbiramo, jih obdelujemo in počasi uvajamo prediktivno analitiko,« je razložil ob aferi Panama Papers. Ta je na dan prinesla imena ljudi, ki so ustanavljali podjetja v davčnih oazah, kot državljana pa ga je najbolj prizadela zgodba o Dejanu Zavcu.

Peter Jenko je diplomirani pravnik. Vodenje Fursa bo prevzel konec prihodnjega meseca po izteku petletnega mandata sedanje direktorice, dotlej pa bo še naprej opravljal naloge njenega namestnika. Po študiju na ljubljanski pravni fakulteti, ob prelomu tisočletja, je takoj vstopil v svet davkov. Najprej je šest let delal kot svetovalec za davčni postopek v generalnem davčnem uradu. Naslednja štiri leta je vodil oddelek za davčni postopek v pravni službi urada, leta 2011 pa je prevzel vodenje sektorja za davčni nadzor in mednarodno izmenjavo informacij in davčnega registra. Usklajeval je delo pri prvih mednarodnih izmenjavah informacij, vodil je reorganizacijo davčnih preiskav in sodeloval v delovni skupini za ustanovitev Fursa, ki je leta 2014 nastala z združitvijo davkarije in carine. Takrat je bilo 3700 zaposlenih, po petih letih jih je približno sto manj.



V organizaciji finančne uprave je bilo že ob njeni ustanovitvi predvideno tudi delovno mesto za namestnika generalnega direktorja oziroma generalne direktorice. »Namestnika ne bom imenovala, dokler ne bo nastopila nova vlada, ne nazadnje sem tudi jaz vršilka dolžnosti,« je tedaj razlagala Ahčinova. Jenko je tako do marca 2016 vodil upravo za nadzor, nato pa postal drugi človek Fursa. Sodeloval je tudi pri realizaciji projekta uvedbe davčnih blagajn. V devetnajstih letih od diplome se je do vrha po hierarhični lestvici vzpenjal postopno in počasi. Izkušenj mu nikakor ne manjka. Na javni natečaj za položaj generalnega direktorja Fursa se je prijavilo sedem kandidatov, v ožji izbor so se uvrstili trije, Jenko je bil že poleti prepoznan kot favorit ministra Bertonclja. Ta ga je vladi nato res predlagal tudi v imenovanje.

V kakšni kondiciji prevzema Furs? Letos naj bi po načrtih pobral za okoli 17,2 milijarde evrov davkov, kar je 632 milijonov evrov oziroma 3,9 odstotka več kot lani. Skoraj štiri milijarde evrov bo prihodkov od DDV. Furs vsako leto pobere več. Eden od temeljnih razlogov za rast javnofinančnih prihodkov je seveda konjunktura. A analiza tudi kaže, da je neto rast javnofinančnih prihodkov višja od rasti BDP in rasti potrošnje. Lani je stopnja rasti neto pobranih javnofinančnih prihodkov dosegla 6,9 odstotka, gospodarska rast pa je bila 4,1-odstotna. Številke so podobne tudi letos. Glede na to, da je letos začela veljati sprememba zakonodaje glede obdavčitve regresa, ki je znižala stopnjo rasti javnofinančnih prihodkov, bi bilo pobranih davščin še več. Delež dolga v pobranih javnofinančnih prihodkih se je zadnja štiri leta zmanjšal za 3,1 odstotne točke. To pomeni, da je učinkovitost pobiranja dajatev večja. Ob enaki učinkovitosti bi namreč razmerje med obema kategorijama ostalo enako oziroma bi davčni dolg sledil rasti javnofinančnih prihodkov.



Jenko se je že v preteklosti posvečal preganjanju sive ekonomije in utajevanju davkov, nekateri novinarski kolegi pa so si ob njegovem imenovanju že privoščili tudi oceno, da bo za vlado bolj pomemben od zunajkoalicijske partnerice Levice. Ta lahko nagaja pri sprejemanju proračunskih dokumentov in drugih vladnih predlogov, ne more pa vplivati na Furs in odločnost novega šefa, ki bo moral glede na predvidevanja ob načrtovani davčni reformi torej pobrati še več davkov.

Nekdanji prvi dacar, Jenkov sodelavec, zdaj davčni svetovalec Ivan Simič dvomi o napovedi o višini izplena »mehkih davčnih ukrepov« in predlaga analizo sedanjega zneska odmerjenih in plačanih davkov v davčnem nadzoru. Preveri pa naj tudi število finančnih inšpektorjev in njihov obseg dela, potem pa se bo po njegovem mnenju brez večjih težav ugotovilo, da to ni mogoče. S povečanim nadzorom ni mogoče pobrati toliko dodatnega davka, kolikor bo znašal izpad od davčnih sprememb. To naj ni bilo mogoče le z izdajo nezakonitih odločb, posledica tega pa bi bila, da bo treba v prihodnje davčnim zavezancem vračati denar.
Že doslej so bili nekateri pri spodbujanju davčnih odločb uspešni. Vračil na podlagi sodb, v katerih so davčni zavezanci izpodbijali odločbe davčnih inšpektorjev, je bilo v preteklosti v povprečju za nekaj več kot 242.000 evrov na leto. Največ vračil zaradi napačnih odločitev davčnih inšpektorjev je bilo leta 2017, in sicer za več kot 666.000 evrov.

Bo Furs pod novim šefom in ob velikih pričakovanjih vlade, ki ga je postavila na to mesto, postal bolj črkobralski in strog represivec trde roke? Ali pa bo novi obraz tudi normalen, svetovalen in človeški – takšen, kot se je ob Jenkovi aktivni vlogi pokazal na primer pri iskanju rešitve za neobdavčitev zbranih donacij za Krisa iz Kopra? Na dlani je odgovor, kakšnega si želijo davčni zavezanci.