Sedem ukrepov, da bi obdržali zdravnike

V Sloveniji manjka tisoč zdravnikov, da bi dosegli povprečje števila zdravnikov v državah OECD. Ob tem je zanimiv podatek registra poklicev, da so med leti 2010 in 2020 priznali kvalifikacijo v tujini 557 zdravnikom in 34 zobozdravnikom, ki so pridobili izobrazbo v Sloveniji. Toliko zdravnikov in zobozdravnikov je torej v tem času bodisi trajno bodisi začasno Slovenijo zapustilo in delajo v tujini.

V petih letih odšlo 285 mladih

Bolj natančni podatki pokažejo, da od 1822 diplomantov obeh slovenskih medicinskih fakultet, ki so med 2015 in 2020 končali študij, kar 285 ni vpisanih v zdravniško zbornico. To pomeni, da sploh ne delajo v zdravniškem poklicu ali pa ga ne opravljajo v naši državi.

Infografika Delo

Kako bi mlade zdravnike zadržali v poklicu in v Sloveniji, je poglavitno vprašanje, zaradi katerega so zdravniške organizacije pripravile nabor sedmih ukrepov za spremembo zdravstva. Zdravniki so poudarili, da se zavzemajo za ohranitev javnega zdravstva, pri čemer štejejo za javno tisto zdravstvo, ki je prevladujoče javno financirano in regulirano ne glede na lastništvo, ki je lahko državno, občinsko ali zasebno. Svoje predloge so naslovili na javnost, pa tudi na prihodnjo vlado, katerakoli že bo.

Pacient k vsakemu zdravniku

S stališča bolnika je najpomembnejši predlog, da se obstoječi sistem koncesij in plačevanja po programih ukine, bolnik pa lahko dobi katerokoli zdravstveno storitev, ki je zdravstvena pravica in je strokovno indicirana, od zdravnika z licenco, ki je bila izdana v Sloveniji, in ima dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti. To pomeni, da bi bili glede plačevanja storitev izenačeni javni zavodi in zasebni izvajalci. Posledica bi bila, da bi si izvajalci prizadevali za vsakega pacienta, s čimer bi se kmalu skrajšale čakalne vrste. Pacientom tudi ne bi bilo več treba iti k zdravniku v tujino, kjer ga lahko na stroške javne zdravstvene blagajne (ZZZS) zdravi zasebnik, saj bi ZZZS plačeval storitve pri zasebnikih tudi v Sloveniji. Posledica ukrepa bi bili - vsaj do odprave čakalnih vrst - povečani izdatki ZZZS.

S stališča dolgoročno urejenega sistema je bistven nacionalni Načrt kadrovskih virov v zdravstvu, ki je predviden v nacionalnem planu zdravstvenega varstva iz leta 2021, a dokument še ni pripravljen. Po besedah predsednice zbornice prof. dr. Bojane Beović je treba povečati zmogljivosti univerz in sprejeti načrt, kako kasneje razporediti zdravnike po specialnostih in po državi.

Odprava stopenj nujnosti

Zdravniške organizacije predlagajo ukinitev stopenj nujnosti na napotnici, saj gre za preveliko administrativno urejanje dostopnosti do zdravnika, je dejala prof. Beović. Pomembno je le, ali gre za urgenco, torej, ali je potrebno zdravstveno storitev zagotoviti takoj, ali pa za strokovno triažo, kdaj je treba opraviti specialistični pregled. Zdravstvena politika mora zagotoviti vsakomur dostop do družinskega zdravnika, zobozdravnika in ginekologa, pri tem pa se naj posluži spodbujevalnih ukrepov, poznanih iz tujine.

Iz sistema plač javnih uslužbencev

Za zdravnike je najpomembneje, da naj bi v prihodnje imeli možnost sami izbirati, ali bodo delali kot javni uslužbenci ali kot zasebniki – samostojni zdravniki v javnem sektorju. Zaposleni v zdravstvu – ne le zdravniki, pač pa vsi - naj bodo izločeni iz sistema plač javnih uslužbencev. Posodabljati je treba standarde in normative zdravniškega dela, da bo dovolj časa za strokovno in pacientu prijazno obravnavo.

ZZZS in zavodi

Največji sistemski spremembi, ki so ju predlagale zdravniške organizacije, sta vezani na ZZZS in javne zdravstvene zavode. ZZZS naj se preoblikuje v državno zdravstveno zavarovalnico, s katero bo pacient sklenil zdravstveno polico, da bo vedel, do katerih storitev je upravičen, je dejal Miha Lukač iz strokovnega združenja zasebnih zdravnikov. Izjemno pomembna je tudi reorganizacija javnih zdravstvenih zavodov. »Javni zavodi so vodeni plansko, kot bi bili v nekdanji Sovjetski zvezi in ne na zahodu,« je dejal prof. dr. Radko Komadina, predsednik Zdravniškega društva Slovenije. Reorganizacija je nujna, da bodo lahko vodilni bolj fleksibilno organizirali delovne procese in nagrajevali zaposlene. Dvotirno vodenje zavodov naj se ukine, poslovodstvo naj prevzame odgovornost za poslovanje, vodja zdravstvene nege pa naj bo podrejen strokovnemu direktorju, je naštel prof. Komadina.

Nov terciarni center

Slovenija potrebuje celoviti informatizacijo, pa tudi nov univerzitetni terciarni klinični center. Obstoječa klinična centra sta hkrati regijski bolnišnici in izvajata množico enostavnih posegov, glede vrhunskih storitev pa sta omejena. Nov terciarni center bi izvajal vrhunsko medicino ter skrbel za raziskave in razvoj stroke, kar je zdaj neurejeno in podcenjeno, je spomnil prof. dr. Pavel Poredoš, predsednik Slovenske medicinske akademije.