Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

SDS dosegla zamik glasovanja o Roku Svetliču

Glasovanje o kandidatu za ustavnega sodnika Roku Svetliču preloženo na eno od prihodnjih sej.
Predstojnik Pravnega inštituta pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper Rok Svetlič je že četrti kandidat za ustavnega sodnika s strani predsednika države Boruta Pahorja, ki skuša dobiti potrebno večino – vsaj 46 poslanskih glasov – za imenovanje. Zadostne podpore pred njim niso dobili Andraž Teršek, Anže Erbežnik in Janez Kranjc. FOTO: Matej Družnik/Delo
Predstojnik Pravnega inštituta pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper Rok Svetlič je že četrti kandidat za ustavnega sodnika s strani predsednika države Boruta Pahorja, ki skuša dobiti potrebno večino – vsaj 46 poslanskih glasov – za imenovanje. Zadostne podpore pred njim niso dobili Andraž Teršek, Anže Erbežnik in Janez Kranjc. FOTO: Matej Družnik/Delo
26. 10. 2021 | 13:30
26. 10. 2021 | 18:07
3:04

Po napovedi LMŠ, SD, Levice, SAB in nepovezanih poslancev, da bodo obstruirali vsa glasovanja na seji državnega zbora so v SDS predlagali, naj se glasovanje o kandidatu za ustavnega sodnika Roku Svetliču premakne na eno od prihodnjih sej. Njihov predlog je ob prisotnem predsedniku državnega zbora Igorju Zorčiču ob drugem glasovanju državni zbor tudi potrdil. Ob prvem glasovanju je bil državni zbor nesklepčen.

Koalicija skupaj s svojimi bolj oziroma manj tihimi podporniki ob dveh odsotnih poslancih Desusa – Francu Jurši in Ivanu Hršaku – danes Svetliču namreč niti teoretično ni mogla več zagotoviti potrebnih 46 poslanskih glasov.

Že od začetka kandidatu niso naklonjeni v LMŠ, SD, Levici in SAB, po vložitvi kandidature pa so mu podporo umaknili še nepovezani poslanci. »Zaradi ničelne tolerance do nedotakljivosti človeškega življenja,« je dejala njihova vodja poslanske skupine Janja Sluga po tem, ko je Saša Zagorc, profesor ustavnega prava z ljubljanske pravne fakultete, izpostavil, da je Svetlič lani na posvetu o zakonu o tujcih govoril o tem, da »mora država, če ne želi ostati postmodernistično mehkužna, za zaščito svoje simbolne vloge gospodarja v skrajnem primeru tudi streljati na migrante ob nezakonitem prestopanju državne meje«. Sam je zanikal te besede in pojasnil, da je govoril o katastrofičnih scenarijih, a teh ni legitimiral, »še manj pozival k nastopu katastrofičnega stanja«, ampak da je, nasprotno, pozval k prizadevanju, da se to ne zgodi.

Pojavili pa so se tudi pomisleki o njegovem izobrazbenem profilu. Njegovo temeljno raziskovalno področje so namreč filozofija prava, etika, ontologija in nemška klasična filozofija.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine