SDS bi sodnikom iz rok vzela vzvod pritiska na vlado

Slovensko sodniško društvo je protest sodnikov internacionaliziralo. Predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen, evropskemu komisarju za pravosodje Didieru Reyndersu in predsednici evropskega parlamenta Roberti Metsola je poslalo pismo, v katerem jih obveščajo, da kršitev materialne neodvisnosti slovenskih sodnikov lahko oteži izvedbo evropskih volitev.

Sodniško društvo, ki združuje 600 slovenskih sodnikov, predsednike evropskih institucij obvešča, da so plače slovenskih sodnikov tako nizke, da kršijo načelo sodniške neodvisnosti in načela delitve oblasti. »Predstavniki izvršne in zakonodajne oblasti so zlorabili svojo moč, da bi zasmehovali sodnike, kar je sramotno,« so neuresničitev ustavne odločbe o sodniških plačah pospremili v sodniškem društvu.

Če se nič ne bo zgodilo, zaplet lahko okrni sodelovanje sodnikov v volilnih komisijah pri izvedbi junijskih evropskih volitev, so slovenski sodniki, potem ko so doma izčrpali pravne in pogajalske opcije, sporočili najvišjim evropskim institucijam. Ker se volilna opravila pred letošnjimi evropskimi volitvami še niso začela, se slovenski sodniki prosijo evropske institucije, naj pritisnejo na slovensko vlado, da spoštuje evropsko in nacionalno ustavno pravo.

Grožnja z bojkotom evropskih volitev je najpomembnejši vzvod pritiska sodniškega ceha na vlado Roberta Goloba, da uresniči odločbo ustavnega sodišča oziroma ustrezno uredi sodniške plače. V delo volilnih komisij je sicer vključenih 156 sodnikov. Poleg predsednika in podpredsednika Državne volilne komisije iz sodniških vrst prihaja še 20 predsednikov komisij volilnih enot in njihovih namestnikov, 88 predsednikov okrajnih volilnih komisij in 46 njihovih namestnikov.

SDS s predlogom novele zakona o volitvah

Največjo opozicijsko stranko SDS, ki slovensko pravosodje pogosto označuje za krivosodje, je napovedani bojkot evropskih volitev spodbudil, da so pripravili predlog novele zakona o volitvah v državni zbor. Z novelo zakona želijo razbremeniti sodnike pri volilnih opravilih, da bodo lahko opravljali svoje osnovno poslanstvo.

V SDS predlagajo, da se iz zakona črta pogoj, da so predsedniki v volilnih organih lahko zgolj sodniki, na njihovo mesto pa bi postavili kateregakoli pravnega strokovnjaka z ustreznimi izkušnjami in opravljenim pravniškim državnim izpitom. Po njihovi oceni se v Sloveniji širi nabor pravnih strokovnjakov, ki že imajo izkušnje pri delu v volilnih organih in želijo opravljati za demokracijo pomembno delo.

»Evropske volitve ne morejo in ne smejo biti talec tega ponesrečenega srečnega konca, ki ga je povzročila ta ista izvršilna oblast pod vodstvom Roberta Goloba. Prav tako ne sme biti ogrožena aktivna in pasivna volilna pravica državljanov, ki je ena najpomembnejših ustavnih pravic,« je ob predstavitvi novele zakona povedal poslanec SDS Dejan Kaloh, ki je pritisk sodnikov na izvršilno vejo oblasti označil za navidezen.

Sodni svet je v torek na ustavno sodišče vložil novo zahtevo za oceno ustavnosti določb zakona o sistemu plač v javnem sektorju. »Kot primerno začasno rešitev ocenjujemo zakonski predlog ministrstva za pravosodje, ki ni bil sprejet zgolj zaradi pomanjkanja politične volje glede na potrebni obseg sredstev,« je včeraj pojasnil predsednik sodnega sveta Vladimir Horvat. Sodni svet je v zahtevi zapisal, naj ustavno sodišče določi, da sodnikom poleg plače in drugih prejemkov pripada še dodatek za opravljanje sodniške funkcije v višini 1071,59 evra bruto na mesec za polni delovni čas.