Evropske volitve kot talec v preigravanjih med vlado in sodniki

Sodniki so pretežno sledili pozivom glavnega odbora sodniškega društva, naj se ne udeležijo strokovnega posveta Državne volilne komisije (DVK) pred letošnjimi evropskimi volitvami. Grožnja s sodniškim bojkotom evropskih volitev je najpomembnejši vzvod pritiska sodniškega ceha na izvršno oblast, da uresniči odločbo ustavnega sodišča oziroma ustrezno uredi sodniške plače.

DVK je danes na Brdu pri Kranju v sklopu priprav na izvedbo junijskih volitev poslancev v evropski parlament organizirala strokovni posvet za predsednike in tajnike volilnih komisij volilnih enot in okrajnih volilnih komisij ter njihove namestnike. Od 156 sodnikov, ki sodelujejo v volilnih komisijah, jih je bilo na posvetu nekoliko več kot dvajset. Sodniki so torej sledili pozivom glavnega odbora sodniškega društva, naj se ne udeležijo strokovnega posveta volilnih komisij, ki ga je organizirala DVK.

Res pa je tudi, da se sodniki tudi pred prejšnjimi evropskimi volitvami niso množično udeleževali takih posvetov, ki so v prvi vrsti namenjeni tajnikom volilnih komisij. Teh je bilo na tokratnem posvetu okoli dvesto. Poleg tega DVK za zdaj ni bila obveščena o odstopih sodnikov z mesta predsednikov volilnih komisij. Je pa DVK prejela odstopne izjave 29 tajnikov in namestnikov tajnikov okrajnih volilnih komisij, ki delujejo pod okriljem Upravne enote Ljubljana.

V delo volilnih komisij je vključenih 156 sodnikov. Iz sodniških vrst je imenovanih 20 predsednikov volilnih komisij volilnih enot in njihovih namestnikov, 88 predsednikov okrajnih volilnih komisij in 46 njihovih namestnikov.

Velik pomen volilnih organov

Predsednik DVK, vrhovni sodnik Peter Golob, opozarja, da je z vidika zagotavljanja nemotene izvedbe volitev in možnosti uresničevanja volilne pravice delo volilnih organov zelo pomembno. Okrajne volilne komisije določajo volišča in sedeže volišč, imenujejo volilne odbore ter ugotavljajo izid glasovanja v volilnem okraju. Volilne komisije volilnih enot pa skrbijo za zakonitost volitev poslancev, ki se volijo v volilnih enotah, preverjajo skladnost kandidatur z zakonodajo in ugotavljajo izide glasovanja v volilnih enotah.

Predsednik DVK Golob po eni strani podpira prizadevanja sodnikov in zaposlenih na upravnih enotah, ki so hkrati tudi tajniki volilnih komisij, pri zahtevah za ureditev njihovega položaja, po drugi strani pa opozarja, da se morajo vsi zavedati pomembnosti volitev in uresničevanja volilne pravice. Volitve je treba izpeljati, ohraniti državotvorno držo in ostati zavezani pravni državi: »Zato pozivam vse, ki sodelujemo pri izvedbi volitev, da volitve izpeljemo pravilno in zakonito.«

Predsednik DVK je prejšnji teden predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič, predsedniku vlade Robertu Golobu, ministru za javno upravo Francu Propsu in ministrici za pravosodje Dominiki Švarc Pipan poslal poziv za zagotovitev pogojev za nemoteno izvedbo volitev poslancev v evropski parlament in zagotavljanje možnosti uresničevanja volilne pravice. Poudaril je, da je DVK očitno postala talka neurejenega plačnega položaja sodnikov ter tajnikov in njihovih namestnikov, ki poskušajo svoje zahteve žal uveljavljati na plečih volitev in volivcev.

Na poziv, naj resno proučijo nastale razmere in do začetka izvajanja volilnih opravil uresničijo odločbo ustavnega sodišča, se je odzvala pravosodna ministrica Švarc Pipan, ki je s predsednikom DVK Golobom o situaciji govorila po telefonu. Ponudila mu je vso pomoč, ob zavedanju, da je volilna zakonodaja in to področje sicer v pristojnosti ministra za javno upravo Propsa. Pravosodna ministrica in Golob sta se dogovorila, da bosta po potrebi komunicirala tudi v naslednjih dneh in tednih, glede na stanje. 

Glasovaje na evropskih volitvah bo 9. junija, volitve pa bodo razpisane najbolj zgodaj 135 dni pred dnevom glasovanja in najpozneje 75 dni pred glasovanjem. Vodstvo DVK se bo na začetku februarja sestalo s predsednico republike Natašo Pirc Musar, ki razpiše volitve poslancev. Glede na prakso iz prejšnjih volitev bi se volilna opravila lahko začela na začetku marca.Novoimenovani direktor službe DVK Igor Zorčič je izrazil začudenje nad napovedjo sodnikov, da bodo ogrozili uresničevanje volilne pravice, ki je ena temeljnih človekovih pravic. Sodniške stavkovne zahteve podpira, po njegovem mnenju pa jih ni mogoče utemeljevati na račun volilne pravice in volitev.