SDE opozarja na nedopustno omejevanje pravic do stavke

Predlog zakona o energetski politiki, zatrjujejo v Sindikatu delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE), neupravičeno omejuje pravice delavcev na področju energetskih dejavnosti, članov SDE, do stavke. Za SDE je sporen tretji odstavek 145. člena predlaganega zakona. Zato, pravijo, naj se črta.

Predlog za spremembo so v SDE podali že med javno obravnavo zakona o energetski politiki, ki se je zaključila 17. septembra. Kot pojasnjujejo v današnjem sporočilu za javnost,» sporni« člen omejuje stavko pri izvajalcih gospodarske javne službe na področju energetike. V času stavke jim namreč nalaga dolžnost, da opravljajo dela in naloge, ki so nujno potrebni za varno in zanesljivo izvajanje njihove gospodarske javne službe. Obveznosti v členu, dodajajo, se navezujejo tudi na delavce pri delodajalcu, na katerega je izvajalec gospodarske javne službe s področja energetike prenesel določene naloge gospodarske javne službe. Kar pa po mnenju SDE predstavlja »neupravičeno širjenje omejitve pravice do stavke, ki ni skladna z ustavo republike Slovenije, zakonom o stavki in mednarodnimi pravnimi akti«.

V neskladju tudi z mednarodnimi akti

V utemeljitvi predloga spremembe zakona med drugim navajajo, da se po sedmem členu zakona o stavki omejitev pravice do stavke lahko nanaša le na izvajalca dejavnosti gospodarske javne službe, ne pa tudi na vse subjekte zasebnega prava, na katere tak izvajalec s pogodbo prenese v izvajanje del gospodarske javne službe. V SDE zatrjujejo, da se lahko pravica do stavke zgolj v javnih službah oziroma le državnim uslužbencem omejuje tudi v skladu z mednarodnimi pravnimi akti, kot sta mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Pogodbeni podizvajalci izvajalcev gospodarske javne službe poleg tega po mnenju SDE v večini izvajajo tržne dejavnosti in tako ne sodijo med subjekte, ki izvajajo dejavnost v javno korist, zato takšna širitev omejitve pravice do stavke ni dopustna.

»V SDE se zavzemamo za pravice naših članov in zato odločno nasprotujemo vsem poskusom omejitve pravice do stavke,« pravi predsednik SDE Mitja C. Fabjan, ki od Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) pričakuje, da bo prisluhnilo njihovim argumentom in sporen odstavek 145. člena osnutka zakona o energetski politiki črtalo iz nadaljnjih verzij zakona.

»Zaposleni v energetiki, člani SDE, se namreč zelo dobro zavedajo svoje odgovornosti za zagotavljanje nemotene oskrbe prebivalcev Slovenije z energijo. To se je še posebej izkazalo ob avgustovskih vremenskih ujmah s poplavami in zemeljskimi plazovi, ko so zaposleni v energetiki med prvimi nesebično priskočili na pomoč na prizadetih območjih, neprekinjeno in v izredno težkih razmerah sanirali večino poškodovane energetske infrastrukture ter ponovno vzpostavili nemoteno oskrbo z električno energijo,« je spomnil Fabjan. Delavci s področja energetike, je dodal, so »pokazali svojo odgovornost do dela, strokovnost in izjemen angažma«, zaradi česar bi bilo po njegovem »omejevanje njihovih pravic do stavke povsem nedopustno«.

Fabjan dodaja, da bi poleg tega takšna omejitev pravice do stavke, kot jo opredeljuje trenutni predlog zakona o energetski politiki, pomenila, da izvajalec gospodarske javne službe neupravičeno sam določa, za katere delavce bo omejitev pravice do stavke veljala, s tem, ko na nekoga s pogodbo prenese v izvajanje del svoje dejavnosti.

Ne gre za pogodbene izvajalce, temveč za pravne osebe

Bo ministrstvo prisluhnilo sindikatu delavcev energetike? FOTO:  Leon Vidic

Na MOPE se, kot so dejali v odzivu za Delo,  zavedajo, »da so delavci v elektroenergetiki pomembni za varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje ter vzdrževanje distribucijskega sistema«, priznavajo tudi njihov »angažma pri odpravi posledic po nedavnih vremenskih ujmah«, toda v zvezi s 145. členom zakona o energetski politiki opozarjajo, da ne gre za »pogodbene podizvajalce izvajalcev gospodarske javne službe«, temveč za pravne osebe, na katere je distribucijski operater skladno z določbami zakona o oskrbi z električno energijo s pogodbo začasno prenesel izvajanje nalog. Ta druga fizična ali pravna oseba, dodaja ministrstvo, ima na voljo ustrezne kadre in tehnično opremo, nujno za izvajanje prenesenih nalog, a »v isti osebi ne izvaja dejavnosti dobave ali proizvodnje električne energije«. Med navedenimi nalogami je, še pojasnjujejo, na prvem mestu navedeno »varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje ter vzdrževanje distribucijskega sistema«: »To je naloga, ki je distribucijski operater na delih omrežja, ki niso v njegovi lasti, ne more sam izvajati.«

Ministrstvo tudi vztraja, da je določba skladna z zakonom o stavki, saj da ta »ne navaja 'izvajalcev gospodarskih javnih služb', ampak bistveno širši pojem«, to je delodajalce, »ki opravljajo dejavnost ali dela posebnega družbenega pomena, določena z zakonom«, kar – tako ministrstvo - vsekakor vključuje izvajanje nalog, ki jih je distribucijski operater začasno prenesel na elektrodistribucijska podjetja.

Takšna ureditev je po njihovem že zapisana v veljavnem energetskem zakonu. Sicer pa je ustavno sodišče, so za konec še navedli na ministrstvu, v postopku za oceno ustavnosti, začetim z zahtevo SDE, že s sklepom aprila 2016 zavrglo zahtevo za oceno ustavnosti 483., 484. in 485. člena energetskega zakona.