Neomejen dostop | že od 9,99€
Nemir v politiki se zaradi nakupa stavbe na Litijski v Ljubljani še kar ni polegel, nasprotno – temperatura se zvišuje. Predsednik vlade Robert Golob je namreč v zadnjem trenutku odpovedal današnje srečanje s predstavniki SD, se je pa pozno popoldne znova sestal z ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan, s katero sta se pogovarjala tudi v petek. V SD so zaradi dogajanja vse bolj živčni.
Predsednik vlade ni uslišal pozivov svoje koalicijske partnerice SD, ki ga je pred tednom dni obvestila, da odreka podporo ministrici za pravosodje Dominiki Švarc Pipan, ter ga pozvala k njeni razrešitvi. Na pogovor je sicer povabil tudi predstavnike vodstva SD, a je srečanje v zadnjem trenutku odpovedal, razlog pa naj bi bila »odsotnost velikega dela vodstva stranke«. Z ministri SD naj bi se tako srečal v sredo.
Na izredni koordinaciji pa se bodo jutri sestali predsedniki in tajniki lokalne mreže stranke. Na njej bodo razpravljali o očitkih o koruptivnosti, ki jih niza Dominika Švarc Pipan. V SD pa napovedujejo tako sklic dopisne seje predsedstva kot tudi konference, to je najvišjega organa stranke med kongresoma z eno samo točko – to je aktualna politična situacija, kar pomeni tudi obstoj stranke v koaliciji.
Samozavest stranke, s katero se je pripravljala na nastop na junijskih evropskih volitvah, vse bolj plahni, medijski zapisi in nastopi pravosodne ministrice pa bodo gotovo vplivali na njeno javnomnenjsko podporo.
Je s SD konec, je mogoče sploh kaj storiti? Nekdanji predsednik stranke, politolog dr. Igor Lukšič ocenjuje, da zaradi mašinerije, ki se je vklopila z napadi na stranko, pravzaprav veliko ne.
Dr. Igor Lukšič,
nekdanji predsednik SD in politični analitik
SD ne more veliko storiti, da bi prepričala javnost, da nima prstov v marmeladi. Proti mašini naveze LDS-ovcev, zaresovcev, pozitivcev, SMC-jevcev, šarcistov, bratuškovcev in svobodistov se je najbolje sprijazniti z vlogo rezervnega kolesa. Sicer se bo čistka nadaljevala ad personam.
Nemogoče se je politično boriti s tistimi, ki jih ni na politični fronti in delujejo iz varnega ozadja. Njegov glasovalni aparat v parlamentu in v vladi pa tako ali tako večinoma samega sebe diskreditira.
Nekdanji politik LDS in Zaresa Pavel Gantar meni, da gre za največjo krizo SD po letu 1990 ter da bodo tudi člani in ne le javnost, zahtevali odgovore. Razume, da se Robert Golob zaradi očitkov ni mogel takoj posloviti od ministrice, poleg tega je dejstvo, da ministre predlaga mandatar oziroma predsednik vlade in ne stranka.
Politični analitik Rok Čakš pa pravi, da je afera za SD lahko tudi priložnost za razmislek znotraj stranke, ali so s sedanjim vodstvom na pravi poti, da ob krizi Gibanja Svoboda postanejo resna alternativa za relativno zmago in prevzem oblasti, ali pa bodo iz lastne nesposobnosti spet dopustili, da jih pri tem spodnese nekdo tretji.
Rok Čakš,
politični analitik
Dejstvo je, da gre tudi pri aferi v ozadju za notranja koalicijska obračunavanja, v katerih Robert Golob SD pušča »viseti« v zanjo zelo neugodnem položaju. Švarc Pipanova z vztrajanjem na položaju, nedvomno s tiho podporo premiera, valjenjem krivde na vse okrog sebe ter z igranjem žrtve močno škoduje SD, ki ji je nekaj časa celo podpredsedovala.
SD v tej aferi ni brezmadežna, predvsem zaradi vmešavanja generalnega sekretarja v postopek nakupa stavbe. Ni jasno, kdo ima več masla na glavi, a dejstvo je, da je ta afera za SD tudi priložnost za razmislek znotraj stranke, ali so s sedanjim vodstvom na pravi poti, da ob krizi Gibanja Svoboda postanejo resna alternativa za relativno zmago in prevzem oblasti, ali pa bodo iz lastne nesposobnosti znova dopustili, da jih pri tem spodnese nekdo tretji.
Obračunavanju se je pridružila tudi opozicija. NSi je namreč zahtevala sklic nujne seje parlamentarne komisije za nadzor javnih financ, na kateri bodo jutri razpravljali o spornem nakupu stavbe za potrebe sodišč na Litijski cesti. Druga zadeva, ki jo želijo obravnavati, je poslovanje Golobovega podjetja Star Solar, ki je lastnik štirih sončnih elektrarn z državnim Borzenom.
Ker je nakup stavbe potrdila vlada, pred tem pa zagotovila sredstva iz proračunske rezerve, je prvak SDS Janez Janša na omrežju x zapisal, da sta predsednik vlade in finančni minister »gotovo vedela, da država sploh ni opravila svoje cenitve. To je namreč poleg cene vedno prvo vprašanje vsakega predsednika vlade ob takih predlogih.« Da se po izbruhu afere objektivno najbolj odgovoren, torej predsednik vlade kot predstojnik organa, ki je dokončno odločil o spornem nakupu, nenadoma prelevi v preiskovalca, je po Janševem mnenju mogoče samo v Sloveniji. »Je Robert Golob v spornem poslu s tihim soglasjem ministra za finance od samega začetka ali pa je tako nesposoben, da mu milijone iz državne rezerve zapravljajo sekretarji vladnih strank? In v tem drugem primeru bi bila zadeva še hujša. Kajti potem se postavi vprašanje, koliko 'Litijskih' se še skriva pod preprogo,« se je vprašal Janša, ki napoveduje za prihodnji mesec v prestolnici protest proti korupciji.
Zadevo preiskuje tudi Nacionalni preiskovalni urad, ki je preiskavo razširil še na ministrstvo za finance, ob tem pa minister Klemen Boštjančič meni, da je treba zadevi čim prej priti do dna ter da ni dileme, da je ministrica Dominika Švarc Pipan objektivno odgovorna. Je pa po njegovih besedah ključno vprašanje, ali ministrica pri razčiščevanju zadeve lahko še kaj pomaga ali škodi. Poudaril je tudi, da z glavnim tajnikom SD Klemnom Žibertom ni nikoli govoril »niti o tem niti o kateremkoli drugem projektu«.
Poslanci SD pobudo za odpoklic
Po hudih očitkih kirurga Erika Breclja, zaposlenega na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, na račun SD, je poslanska skupina stranke na vlado naslovila pobudo, naj takoj odpokliče člane sveta inštituta ter imenuje nove člane.
»Novoimenovani člani sveta inštituta naj v primeru ugotovljenih nedovoljenih praks ter ob sumih kaznivih dejanj to takoj prijavijo pristojnim organom, v največji skrbi za transparentno vodenje in upravljanje inštituta. Prav tako naj novoimenovani člani sveta predlagajo zamenjavo tistih posameznikov in posameznic, ki delujejo v škodo inštituta,« so sporočili iz poslanske skupine SD.
Menijo, da mora vlada narediti vse, kar je v njeni moči, da »ščiti zdravstvene ustanove pred morebitnimi parcialnimi interesi. Ti zajedajo v že tako načeto zaupanje v delo teh ustanov ter posledično mečejo slabo luč tudi na vse zdravstvene delavce, ki se trudijo za zdravje ljudi in s požrtvovalnim delom zdravstveni sistem držijo nad gladino.«
Po njihovih navedbah je vlada odgovorna poskrbeti, da institucije, v katerih sedijo predstavniki vlade oziroma ustanovitelja, »delujejo transparentno ter zakonito, hkrati pa ob najmanjšem dvomu ali indicu, da se dogajajo nepravilnosti in potencialne protizakonitosti, tudi odločno ukrepa«.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji