Šarec: Zdravstva ne bomo rešili, če bomo samo metali denar vanj

Pred štirimi meseci je Marjan Šarec, predsednik nove vlade, prve manjšinske v zgodovini Slovenije, postal novinec v državni politiki. Na 96. dan dela od njenega nastopa je voditelj pogovora na nacionalni televiziji Slavko Bobovnik preveril, kaj ta v prihodnje obljublja.

Spregovorila sta o sovražnem govoru; zaradi svojih stališč o oglaševanju v medijih, ki širijo sovražne vsebine, se je Šarec konec novembra znašel pod plazom kritik.

Tudi očitkov, da je vajenec, lutka, slab igralec, nastopač in forma brez vsebine, se je že navadil, saj ga spremljajo že od kar se je lani potegoval na predsedniških volitvah, a zaostal za Borutom Pahorjem. »Jaz bom preživel, sem vzdržljiv ... O sovražnem govoru sem spregovoril, ker ni dober za stanje duha v Sloveniji. Moj poziv je namenjen razmisleku: ali se je dostojno pogovarjati na nivoju, da se novinarje zmerja z medijskimi prostitutkami? Če bi se vsi držali dostojnega diskurza, težav ne bi bilo.«
 

Zdravstva lotiti tudi zakonsko

Ena izmed vladnih prioritet vlade, o katerih je spregovoril, je zdravstvo. »Pričakujem, da bo minister Samo Fakin po novem letu s polno močjo zagrizel v skrajševanje čakalnih dob. Moramo reorganizirati delo in posodobiti informacijsko tehnologijo, ne le metati denarja v zdravstveno blagajno. Nakupi medicinske opreme bi morali biti transparentni, zato se moramo lotiti zakona o javnem naročanju,« je prepričan Šarec. Ob to se je na pogovoru z opozicijo obregnil Anže Logar iz SDS, ki je ocenil, da vlada v tem času na področju nižanja previsokih cen medicinske opreme ni storila še ničesar.


 

Kaj lahko pričakujejo podjetniki

Premier je napovedal uvedbo nepremičninskega davka, »ampak le pod pogojem, da bomo imeli urejene evidence in da bo predlog pripravljen tako, da ne bo ščitil tistih, ki imajo več, in udaril tistih, ki imajo manj«. DDV-ja po njegovih napovedih ne bodo znižali, ker bi z njim naredili luknjo v proračunu. »Zdaj ni čas za to.«

Z gospodarstvom je povezana tudi skrb za okolje, zlasti v zadnjem času je slišati bojazni, da bi se Slovenija lahko utopila v odpadkih.

Po Šarčevih zagotovilih se okoljski minister Jure Leben dobro zaveda potrebnih prostorskih in zakonodajnih ukrepov. »Če ne bomo odvažali plastične embalaže, se nam bo zgodil Neapelj,« svari premier.
 

Menjave na vrhu

V skoraj 100 dneh od svojega nastopa je Šarčeva vlada zamenjala vodstva slabe banke, slovenskega državnega holdinga, vojske, policije, Sove, zato je bilo v javnosti slišati o kadrovskem cunamiju, a Šarec pojasnjuje, da so menjavam botrovali strokovni razlogi.



»Šel sem na volitve, da bi prinesel spremembo. Čas je za novo generacijo, gotovo se bo po novem letu še koga zamenjalo, kjer je to potrebno. Ne iščemo samih 'naših', ampak strokovnjake. Dva naša ministra nista člana stranka, Rajko Kozmelj, ki vodi Sovo, ji ni niti blizu. Iskali smo strokovnjake, kar se tiče generalštaba smo videli da zadeve ne gredo, kar se tiče policije, je bilo podobno. Za vsemi kadrovskimi menjavami stojim,« je zatrdil.

Med ignoranco in približevanjem

Premier je očitke, da se nadaljuje s staro slovensko prakso več različnih zunanjih politik, zavrnil in dejal, da je slovenska zunanja politika enotna. Navkljub temu je predsednik republike Borut Pahor minuli teden sprejel katalonskega predsednika, kar je v Španiji poskrbelo za nemalo vznemirjenja, predstavniki naše vlade pa ga niso sprejeli.

Po odstopu kohezijskega ministra Bandellija in napovedih infrastrukturne ministrice Alenke Bratušek, da lahko drugi tir zgradimo brez Madžarov, se je položaj njene stranke SAB v koaliciji nekoliko zamajal. »Temu ne bi rekel vladna kriza. Moja pričakovanja so jasna. Ne trdim, da v prihodnje ne bo težav, verjamem pa, da jih bomo reševali.« Izračune ministrice, da bo projekt cenejši brez madžarskih vpletanj, premier še vedno čaka.



Na pogoste očitke opozicije, da je premalo konkreten, Šarec odgovarja: »Koliko konkretnega pa so oni povedali v preteklosti? Danes ne bi imeli takšnih problemov, če bi bili moji predhodniki tako konkretni. Sam lažje razumem sogovornika, če mi da kakšno primerjavo ali primer iz prakse; tudi v šoli nismo marali suhoparnosti.«
 

Namesto osemkolesnikov, štirikolesniki

Šarec je že na dopoldanski redni seji državnega zbora zatrdil, da Slovenska vojska zagotovo potrebuje štirikolesne oklepnike, saj bo z njimi nadomestila iztrošene hummerje. »Nakup osemkolesnikov smo zamrznili, saj ne želimo, da se nam zgodi nova Patria. Ena naših prioritet je prenova sistema: bolj kot Nato me zanima, ali bomo naši vojski, ki jo potrebujemo, omogočili dostojno življenje; ali smo sposobni usposobiti in ustrezno plačati vojaške kadre. Vojska je v podhranjenem stanju - če bomo to uredili, bo Nato posledično zadovoljen.«
 

Sodišče ima zadnjo besedo

Število nezakonitih prehodov državne meje se je povečalo za več kot 400 odstotkov, kar pripisuje tihotapskih združbam, vendar državljane kljub temu pomirja, da je slovenska policija dobro pripravljena, situacija pa pod nadzorom. Omenil je, da podpiramo uvedbo Frontexa, ki bi varoval zunanje meje EU, v našem primeru med Srbijo in Hrvaško.

Glede uveljavitve arbitražne razsodbe med južno sosedo, ki je ignorirala naš poziv za ustanovitev demarkacijske komisije, ki bi jo izvajala, in Slovenijo, je jasen: Če se dva soseda ne moreta zmeniti za mejo in gresta na sodišče, je stvar končana. Lahko se pogovarjamo samo o izvršitvi«. Zanikal je, da bi ji Slovenija zato onemogočila vstop v schengensko območje.
 

O prihodnosti evropske skupnosti

»Mislim, da se nam piše mnogo mnogo slabše, če Evropske unije ne bo več. Nisem za več Evrope, ampak za boljšo Evropo,« je še dejal Šarec. Prepričan je, da bo na evropski ravni treba biti bolj učinkovit, kako, ne ve.



Omenil je slovensko predsedovanje EU, katere organizacijo je zaupal svojemu državnemu sekretarju Igorju Mallyju. Projektu, s katerim bo premierovih izračunih zamujamo vsaj sedem mesecev, bodo namenili 75 milijonov evrov oziroma priližno toliko kot so namenili predsedovanju leta 2007.