Galerija
Šarčeva prva mandatarska naloga iskanje ministrov
Pred potrditvijo ministrov v DZ bodo na pristojnih odborih potekala še zaslišanja kandidatov. Glasovanje predvideno 13. septembra.
Novoizvoljene poslanke in poslanci med prvo redno sejo FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Novoizvoljeni predsednik vlade Marjan Šarec mora predlog ministrske liste predložiti do začetka septembra. Če tega ne bo storil, mu lahko DZ določi nov rok. Pred potrditvijo ministrov v DZ, za katero je potrebna navadna večina, bodo na pristojnih odborih potekala še zaslišanja kandidatov. Glasovanje o ministrih je sicer predvideno 13. septembra.
Šarec mora listo ministrskih kandidatov v DZ vložiti v 15 dneh. Ta rok se izteče 1. septembra, ker je to sobota, pa se po poslovniku DZ podaljša na prvi naslednji delovni dan, v tem primeru je to ponedeljek, 3. september. Če v tem roku ne bo podal predloga, mu lahko DZ določi nov rok, če tudi v njem tega ne stori, DZ ugotovi, da je predsedniku vlade prenehala funkcija.
Peterica strank LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus je o kadrovski razdelitvi resorjev sicer že začela razpravo, a, kot je bilo slišati večkrat v minulih dneh, križanka ni dokončana, dokler ni v celoti popolnjena. O imenih se bodo posvetovali tudi z zunajvladno partnerico Levico, ki pa je po podpisu protokola o sodelovanju s peterico zavezana nenasprotovanju listi kandidatov za ministre.
Zaslišanja kandidatk in kandidatov za ministre bodo potekala v petek, 7. septembra ter v ponedeljek, 10. septembra, je pred dnevi napovedal predsednik DZ Matej Tonin. Nato bo sledil dvodnevni premor, da se pripravijo vsa poročila. Ob morebitnih negativnih ocenah predstavitve kandidatov lahko po poslovniku DZ predsednik vlade sicer te v treh dneh tudi še zamenja. Če do tega ne bo prišlo, bo v četrtek, 13. septembra, predvidoma sledila nova izredna seja DZ, na kateri bodo poslanci volili vlado.
DZ glasuje o listi kandidatov za ministre kot celoti, potrditi pa jo mora večina poslancev, ki se udeležijo glasovanja. Če ni izglasovana, se opravi novo glasovanje na podlagi nove liste kandidatov za ministre, ki jo mora predsednik vlade predložiti najpozneje v desetih dneh po prvem glasovanju. Če tudi ta ni izglasovana, lahko predsednik vlade predlaga glasovanje o vsakem kandidatu posebej. Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če sta imenovani več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja.
Za nekatera ministrstva se že omenja, kdo naj bi jih zasedel.
Šarec mora listo ministrskih kandidatov v DZ vložiti v 15 dneh. Ta rok se izteče 1. septembra, ker je to sobota, pa se po poslovniku DZ podaljša na prvi naslednji delovni dan, v tem primeru je to ponedeljek, 3. september. Če v tem roku ne bo podal predloga, mu lahko DZ določi nov rok, če tudi v njem tega ne stori, DZ ugotovi, da je predsedniku vlade prenehala funkcija.
Peterica strank LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus je o kadrovski razdelitvi resorjev sicer že začela razpravo, a, kot je bilo slišati večkrat v minulih dneh, križanka ni dokončana, dokler ni v celoti popolnjena. O imenih se bodo posvetovali tudi z zunajvladno partnerico Levico, ki pa je po podpisu protokola o sodelovanju s peterico zavezana nenasprotovanju listi kandidatov za ministre.
Zaslišanja kandidatk in kandidatov za ministre bodo potekala v petek, 7. septembra ter v ponedeljek, 10. septembra, je pred dnevi napovedal predsednik DZ Matej Tonin. Nato bo sledil dvodnevni premor, da se pripravijo vsa poročila. Ob morebitnih negativnih ocenah predstavitve kandidatov lahko po poslovniku DZ predsednik vlade sicer te v treh dneh tudi še zamenja. Če do tega ne bo prišlo, bo v četrtek, 13. septembra, predvidoma sledila nova izredna seja DZ, na kateri bodo poslanci volili vlado.
DZ glasuje o listi kandidatov za ministre kot celoti, potrditi pa jo mora večina poslancev, ki se udeležijo glasovanja. Če ni izglasovana, se opravi novo glasovanje na podlagi nove liste kandidatov za ministre, ki jo mora predsednik vlade predložiti najpozneje v desetih dneh po prvem glasovanju. Če tudi ta ni izglasovana, lahko predsednik vlade predlaga glasovanje o vsakem kandidatu posebej. Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če sta imenovani več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja.
Za nekatera ministrstva se že omenja, kdo naj bi jih zasedel.
- zunanje ministrstvo: Miro Cerar
- ministrstvo za gospodarstvo: Zdravko Počivalšek
- obrambno ministrstvo: Karl Erjavec
- ministrstvo za infrastrukturo: Alenka Bratušek
- predsednik državnega zbora: Dejan Židan
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji