Šarec: Očitno nekdo želi, da se mučim naprej

Marjan Šarec je že zaprisegel kot predsednik vlade, po tistem, ko je njegovo kandidaturo na tajnem glasovanju v DZ podprlo 55 poslancev. Šarec se je ob zaprisegi zahvalil za podporo in dejal, da bo namenil vse moči za to, da bo bolje vsem. Dodal je, da to še ni zadnji, ampak prvi korak pri sestavljanju 13. slovenske vlade.

Šarec je dejal, da je bila podpora 55 poslancev več, kot je pričakoval. »Očitno mi tisti, ki mi je namenil en glas več, želi, da se mučim naprej,« je dejal Šarec, ki je ob napovedani podpori 54 poslancev na tajnih volitvah prejel 55 glasov. Zahvalil se je tako tistim, ki so ga podprli, pa tudi tistim, ki ga niso. Dodal je, da bo delal tudi v dobro tistih, ki ga niso podprli.

Prav tako se je Šarec zahvalil volivcem, ki so njegovo LMŠ podprli na junijskih parlamentarnih volitvah. »Če 3. junija ne bi glasovali za nas, tega dejanja danes zagotovo ne bi bilo,« je dejal.

Na to, da je bilo na seji DZ v razpravi pred glasovanjem o njegovi kandidaturi izraženih več dvomov v njegove prihodnje partnerje kot vanj, je Šarec odvrnil, da je »dvomiti človeško«. »Če si profesionalec, te dvome in morebitna nesoglasja daš na stran in delaš v dobro države,« je dejal. Dodal je, da se bodo pojavile kakšne težave, a bodo ne glede na njih delali tako, da bo vlada operativna in bo imela rezultate.
 

Vojmir Urlep bo Šarčeva desna roka

Verjame tudi, da bodo listo ministrskih kandidatov uspeli vložiti v zakonsko predpisanem roku.

Konkretnih podrobnosti o kadrovskem razrezu novi predsednik vlade še ne želi razkrivati, je pa dejal, da bo Vojmir Urlep, ki se ga je največkrat omenjalo kot novega finančnega ministra, njegova desna roka in bo prevzel vlogo koordinatorja med posameznimi ministrstvi.

V prihodnjih dneh bodo stopili v stik z ljudmi, ki bi prevzeli odgovornost in mesto ministra za zdravje, je napovedal. Verjame, da bodo našli človeka, ki bo ugriznil v to kislo jabolko, in dodal, da to ne bo nič prijetnega, ampak verjame v končni uspeh. Poudaril je, da je treba nujno določiti košarico storitev in odpraviti dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Zgolj sprememba zakona po Šarčevih besedah ni dovolj, veliko je dela tudi na področju menedžmenta.

Na tajnem glasovanju so bile sicer glasovnice razdeljene 87 poslankam in poslancem. Vsi so glasovnice tudi oddali, pri čemer je bila ena neveljavna. Po informacijah časnika Večer glasovnic niso prevzeli Janez Janša, Jože Tanko in Dejan Kaloh iz SDS.


 

Deveti predsednik vlade

Šarcu so v razpravi podporo napovedali poslanci strank najverjetnejše prihodnje koalicije LMŠ, SD, SMC, Desus, Sab in poslanci Levice, s katero je omenjena peterica parafirala sporazum o sodelovanju. Podporo sta mu obljubila tudi poslanca narodnih manjšin.

Štiridesetletni Šarec je z današnjo izvolitvijo postal deveti predsednik vlade, medtem ko bo njegova vlada, če mu jo bo uspelo dokončno sestaviti, 13. v samostojni Sloveniji. Predlog liste kandidatov za ministre bo moral v DZ vložiti v 15 dneh, torej do 1. septembra. Glasovanje o listi ministrskih kandidatov je predvideno sredi septembra.

Šarec po izvolitvi za predsednika vlade ne more več opravljati poslanske funkcije, zato bo predsednik DZ Matej Tonin državno volilno komisijo zaprosil, naj sporoči, kdo ga bo nadomestil v DZ.

Izredno sejo bodo nadaljevali v četrtek.


 

Veliko politične potrpežljivosti in kompromisov

Stranke, ki so podprle Šarca, so opozorile na zahtevnost dela v manjšinski vladi, ki zahteva veliko politične potrpežljivosti in kompromisov. Šarca je podprla tudi Levica.

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je opozoril, da so zadnje parlamentarne volitve prinesle močno razdeljen DZ, zato bodo morale stranke, med njimi tudi SD, vložiti toliko več napora v sestavljanje vlade. To, da bo drugouvrščeni na volitvah sestavil vlado, po njegovih besedah ni nič novega v politiki.

Vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič je ugotavljal, da bo povezovanje šestih strank od vsake od teh in od predsednika vlade zahtevalo ogromno potrpežljivosti in iskanja konsenza. Franc Jurša, vodja poslanske skupine Desus, je poudaril, da je bil Šarec za Desus vseskozi edini sprejemljivi mandatarski kandidat.

Vodja poslanske skupine Sab Marko Bandelli pa je dejal, da bodo danes naredili prvi korak do levosredinske vlade, v kateri bodo lahko uresničili več svojih načrtov.

Tudi vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec je napovedal podporo Šarčevi kandidaturi za predsednika vlade. Kot je dejal, se v stranki zavedajo, da Slovenija dobiva vlado s pomanjkljivostmi, a je nastajajoča vlada edina možna v sedanjih okoliščinah. Poudaril je, da se Levica ni branila odgovornosti in se je zato potrudila uskladiti s peterico koalicijskih strank.

Tudi poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža je napovedal, da bosta s poslancem madžarske narodne skupnosti Ferencem Horvathom podprla Šarca, od tod naprej pa jih čaka »trdo in odgovorno delo«.
 

Na kaj se bo osredotočala prihodnja vlada?

Šarec je v nagovoru poslancem na izredni seji DZ povedal, da bo zdravstvo med največjimi prioritetami dela te vlade, in obenem priznal, da bo to področje najtežje. »Ljudje pričakujejo ureditev razmer in skrajšanje čakalnih dob ter zavedanje, da je nekomu mar za njih,« je dejal in dodal, da si vsak zasluži celostno obravnavo, ki bi jo sistem javnega zdravstva moral obljubljati.

 

Dejal je, da bo porabil vso energijo za sodelovanje na terenu za skupni cilj skrajševanja čakalnih vrst in lajšanje težav bolnikov. Izpostavil je, da so v gospodarstvu potrebne nove visokotehnološke investicije, kjer bo izražena skrb za okolje in zdravje ljudi. Ker je naše gospodarstvo izvozno naravnano, je treba biti pripravljen ob novem ohlajanju gospodarstva.

Poudaril je tudi pomen povezave okolja in infrastrukture, saj bomo le s sodobnimi cestnimi in železniškimi povezavami konkurenčni in ne bomo zapravili dobre geostrateške lege, kar se deloma že dogaja. Posebej je izpostavil še malo gospodarstvo.

V zvezi z javnim sektorjem je poudaril, da gospodarstvo in javni sektor ne moreta biti sovražnika, temveč morata delati z roko v roki. »Pavšalne ocene, da je javni sektor prevelik, niso na mestu, gre le za vprašanje organizacije in razporeditve kadrov ter njihovo motivacijo za dobro delo,« je menil Šarec.


 

Brez varnosti ni možnosti za blaginjo

Kot večji izziv je navedel še zagotavljanje nacionalne varnosti v kontekstu razmer v svetu. Dejal je, da je obrambno-varnostni sistem ključen za obstoj države, saj brez varnosti ni možnosti za nemoteno življenje in naroda. Pri tem je poudaril, da nikakor ne bo privolil v prepire o tem, ali je pomembnejša vojska ali policija, saj sta obe strukturi življenjsko pomembni za normalno delovanje države. Dejal je, da je nujno nadaljevati urejanje vprašanja kadrov in opremljenosti, hkrati pa jim dati vedeti, da jih politika ceni.



Na najvišji stopnji profesionalnosti pa morata delovati tudi obe varnostnoobveščevalni službi. »Slovenija bo varna le, če bodo delovali vsi členi verige, ki sestavljajo obrambno-varnostni sistem,« je poudaril.
 

Razreševanje obmejnih sporov s Hrvaško

Varovanje južne meje po njegovih besedah ostaja prioriteta, saj se število ilegalnih prehodov meje povečuje. »Do zdaj je Slovenija opravljala to nalogo uspešno in tudi v prihodnje bo tako,« je prepričan. Napovedal je tudi napore za razreševanje obmejnih sporov s Hrvaško in takojšnjo pripravo na predsedovanje Svetu EU.

Glede pokojninskega sistema je dejal, da bo treba nujno zagotoviti njegovo vzdržnost, napovedal je ustanovitev demografskega sklada. Pokojnina po njegovih besedah ni socialni transfer, temveč je zasluženo plačilo za preteklo delo. Eden od ključnih izzivov v prihodnosti bo po njegovem tudi na področju prekarnega dela.

Dodal je še, da so ljudje opravili svojo nalogo na volitvah 3. junija, danes pa je odločitev poslancev, da skupaj naredijo prvi uradni korak, da bomo sredi septembra dobili operativno vlado. Pravi, da se zaveda svojih pomanjkljivosti in napak, a da ima pogum in vztrajnost, predvsem pa to, da se ne boji prevzemati odgovornosti za svoj prispevek k soustvarjanju boljših razmer v državi.
 

Tonin odstopil sam

Stranke prihodnje koalicije so danes umaknile svoj predlog za razrešitev predsednika DZ Mateja Tonina. Potem ko so poslanci petih strank LMŠ, SD, SMC, Desus in Sab, ki se dogovarjajo o sestavljanju prihodnje vlade, in Levice, s katero so parafirale protokol o sodelovanju, vložile predlog za širitev dnevnega reda seje z glasovanjem o Toninovi razrešitvi, je ta sporočil, da bo odstopil sam.