Samostojnost države, samostojnost časnika

Ob tridesetletnici gesla Samostojen časnik za samostojno Slovenijo smo postavili na svetovni splet virtualno razstavo starih časopisnih izvodov, natisnjenih ob slovenskem osamosvajanju in številnih drugih zgodovinskih dogodkih.



Geslo si je izmislil tedanji odgovorni in glavni urednik Dela Tit Doberšek, z novim geslom pa je uredništvo sklenilo eno od pomembnejših etap v zgodovini Dela. V zadnjih dneh aprila 1989, ob 30-letnici izhajanja časnika, je namreč uredništvo umaknilo geslo Proletarci vseh dežel, združite se!, ki je bilo na naslovnici časopisa natisnjeno od 1. maja 1959, ko je Delo nastalo z združitvijo Slovenskega poročevalca in Ljudske pravice.

Tit Doberšek ni nikogar vprašal za dovoljenje, ali sme umakniti geslo o združenih proletarcih, to je storil tik pred delavskim praznikom. Ob tem je zapisal, da se Delo spreminja v »kar se da sproščeno demokratično tribuno političnega pluralizma, ki odpira vrata znanju in s tem pohodu v 21. vek. Z vsem tveganjem, ki ga nosi s sabo tisto Chenierovo geslo: Treba si je drzniti.«

Aprila 1989, ko so že nastajale nove politične stranke, je bilo jasno, da je geslo o združenih proletarcih postalo nesmiselno.
Poldrugo leto je bilo Delo brez gesla, ki v najkrajši možni obliki oriše uredniško politiko. Decembra 1990 pa je se – tudi z novim geslom – jasno postavilo med akterje slovenske osamosvojitve.



Geslo je bilo na naslovnici prvič natisnjeno slaba dva tedna pred plebiscitom o slovenski samostojnosti, štiri dneve po formalni odločitvi, da bo nastajajoča država odločala o svoji prihodnosti na ljudskem glasovanju. Deseti december v sebi nosi pomembno simbolno vsebino – to je mednarodni dan človekovih pravic. Pomemben je tudi prvi del del gesla – samostojen časnik. Leta 1990 so obstajale hude skušnjave oblasti, da bi nacionalizirali časopis.

Najbolj imenitni izvodi na razstavi

Na razstavi so v spletni galeriji izobešeni nekateri najbolj imenitni izvodi časnika Delo iz vseh šestih desetletij njegove zgodovine. Največ jih pripoveduje o času osamosvajanja, na virtualne stene so pribiti tudi izvodi in šestdesetih let – denimo številka, natisnjena ob Kennedyjevi smrti, in serija posebnih številk o okupaciji Češkoslovaške. Pa pristanek na Luni ter kupček posebnih številk, natisnjenih ob smrti Edvarda Kardelja in Josipa Broza. Ker je tudi epidemija covida-19 pomembna zgodovinska prelomnica, je na stenah nekaj koronavirusnih izvodov, ki še niso orumeneli.

Originalni časniki, ki so predstavljeni v spletni galeriji, so sicer shranjeni v veliki kovinski omari, ki je hkrati glavni depo Muzeja tiska (v ustanavljanju).

Z razstavo Delo zaznamuje 30. obletnico slovenske osamosvojitve.