Samo Fakin še ne ve, kaj bi s srčnim inštitutom

Ljubljana – Otroška intenzivna terapija v UKC Ljubljana je (ponovno) ogrožena. Vsega skupaj ima 39 zaposlenih medicinskih sester in štiri zdravnike, ki skrbijo na leto za več kot 600 otrok z raznimi boleznimi, Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB) pa hoče s 1. oktobrom prevzeti od njih 40 sester in deset zdravnikov, ki bi skrbeli samo za male srčne bolnike. Kdo bo zdravil vse druge male bolnike, ki potrebujejo intenzivno oskrbo?
Milena Zupanič
Brigite Ferlič Žgajnar
»UKC Ljubljana nima kadrov, prostorov in opreme, ki bi jih odstopili NIOSB, ne da bi s tem nedopustno ogrozili zdravljenje bolnikov v UKC,« so se odzvali na zahtevo NIOSB po prenosu kadrov in opreme iz UKC na NIOSB vodilni zdravniki strokovnega sveta UKC. V otroški intenzivni terapiji so lani zdravili 616 otrok, le okoli petina teh je imela prirojeno srčno napako. Če odstopijo zdaj medicinske sestre in zdravnike NIOSB, bo ostalo okoli 500 otrok z drugimi boleznimi v UKC brez oskrbe. Vsi člani strokovnega sveta – osem zdravnikov in glavna medicinska sestra UKC – so se zato podpisali pod štiri sklepe, v katerih ugotavljajo, da je delitev obstoječe otroške intenzivne enote na dva javna zavoda za bolnike in za UKC nemogoča. Menijo, da je treba ohraniti zdravljenje na srcu bolnih otrok v okviru UKC, in soglašajo, da generalni direktor UKC Aleš Šabeder podaljša obstoječe sodelovanje z bolnišnico Motol oziroma češkimi kirurgi ter da se sodelovanje razširi še na postopno vključevanje domačih zdravnikov v delo.
Proti prenosu kadrov in zdravljenja otrok iz UKC na NIOSB so se včeraj, kot smo izvedeli neuradno, ponovno izrekli sindikati UKC. Čeprav Brane Dobnikar, direktor NIOSB, pričakuje, da bo UKC obvestil zaposlene o prezaposlitvi na NIOSB, kar bi moral storiti 30 dni pred prenosom, generalni direktor UKC Šabeder tega ne namerava storiti, saj UKC nima dovolj kadra za zdravljenje otrok. Na intenzivni otroški terapiji, kjer bi potrebovali 95 medicinskih sester, imajo teh le 39, zdaj pa naj bi jih 40 dali na NIOSB za zdravljenje na srcu bolnih otrok. Tega seveda zaradi drugih malih bolnikov ne morejo narediti. Prav tako pa se UKC ne more odpovedati zdravljenju na srcu bolnih otrok, saj ima za to dejavnost sklenjeno pogodbo z ZZZS.

Dodatnih 1,7 milijona evrov za NIOSB

Ministrica Milojka Kolar Celarc, ki si je skupaj s prof. dr. Igorjem Gregoričem zamislila dva javna zavoda v istem prostoru in prenos kadrov, ki jih UKC nujno potrebuje, na novi srčni zavod, očitno ni bila pravi čas seznanjena s specifiko zdravljenja otrok na intenzivnem oddelku in ne s kadrovskimi možnostmi UKC. Tako je Cerarjeva vlada na svoji zadnji seji iz proračuna dala NIOSB dodatnih 1,7 milijona evrov. Do takrat je bilo nacionalnemu inštitutu zagotovljenih 165.000 evrov zagonskih sredstev. Po naših podatkih je imel inštitut julija 30.000 evrov minusa. Tega nam Brane Dobnikar, v. d. direktorja inštituta, ni mogel potrditi: »Mesečnih bilanc nismo delali, bilanca se bo naredila s stanjem ob koncu leta.«
Iz tega denarja je NIOSB plačal tudi pet ameriških zdravnikov, ki so dobivali za prisotnost v Sloveniji vsak po dobrih 22.000 evrov bruto na teden. V UKC so ameriški kirurgi operirali šest otrok, od katerih je ena dojenčica umrla. Glede njenega zdravljenja so imeli češki kirurgi, s katerimi ima UKC sklenjeno pogodbo za operiranje otrok s prirojeno srčno napako, drugačno mnenje od ameriških, ki jih je angažiral NIOSB. O zdravljenju dojenčice poteka zdaj izredni notranji nadzor. Medtem pa torej NIOSB na podlagi sklepa prejšnje vlade zahteva prenos kadrov, prostorov in opreme, ki jo zdaj uporablja UKC, na NIOSB s 1. oktobrom. NIOSB namreč lastnih kadrov nima; zaposlene ima le vršilca dolžnosti in štiri zdravnike, od teh tri zdravnike za štiri ure na teden (10-odstotno) in eno zdravnico za osem ur na teden (20-odstotno).
Kako namerava rešiti težavo novega inštituta v UKC novi minister za zdravje Samo Fakin?

Samo Fakin: Ne vem, ali je to pametno

V pogovoru za Delo je Fakin dejal, da bi on najprej povabil nazaj slovenske zdravnike, specialiste za srce, ki so odšli v tujino, in jih bolje plačal, tako da bi bili zadovoljni. Torej ameriških zdravnikov ne bi potrebovali. V svojem prvem nastopu v parlamentu pa je dejal: »Že tri dni sem v stikih in me informirajo o otroški srčni kirurgiji. Dajejo mi podatke vseh vrst. Inštitut je dobra podlaga za prenos znanja iz tujine, potrebujemo nadzor in primerjavo s tujino, sočasno pa bi kazalo ustanavljati dolgoročno referenčne centre z drugimi državami okoli nas, predvsem s Hrvati, da bi pokrili vso nekdanjo Jugoslavijo. NIOSB pomeni stik z najboljšo srčno bolnišnico v ZDA, dolgoročno pa bi se institucija znotraj institucije morala dogovoriti za sodelovanje. Ne morem reči, ali je to pametno ali ne.«