Salonit z odvetnikom nad okoljske aktiviste

Zagorje -  Odvetniška pisarna Nine Zidar Klemenčič je v imenu anhovskega Salonita na ponudnika, ki za zasavsko društvo Eko krog ureja storitve spletne strani, naslovila zahtevo za umik dokumenta z naslovom Sežiganje odpadkov v cementarnah: primer Salonit Anhovo. Razloga ne poznajo, mi pa čakamo pojasnilo od predsednika uprave Salonita Julijana Fortunata.
 
»Sporni« prispevek je bil na Ekokrogovi spletni strani dosegljiv od julija, trenutno pa dostop do njega ni mogoč. Eko krog sicer pravi, da »takšnim pritiskom nikoli ni in ne bo podlegel«, o nadaljnjih korakih pa bo javnost sproti obveščal. Ponudnika storitve na svoji spletni strani je Eko krog zaprosil za vpogled v zahtevek odvetniške pisarne, a jim ga zaradi oznake zaupno »ne upa posredovati,« pravijo v Eko krogu.
 
V Delu smo julija poročali, da Salonit sosežiga že trideset let, emisije pa so vrh po trditvah aktivistov zasavskega Eko kroga, ki so pod lupo vzeli transparentnost meritev v SA in izmerjenih onesnažil, dosegle med 2007 in 2012. Država namreč dovoli Salonitu sežigati 89 različnih vrst odpadkov, tudi nevarne. Že v 2014 so z alternativnimi nadomeščali 60 odstotkov goriv; preostalih 40 odstotkov predstavlja petrolkoks. Po okoljskem dovoljenju (OVD) smejo sežgati skoraj 300 ton odpadkov na dan oziroma 110.000 ton na leto; med odpadki je tudi dobrih 15.500 ton nevarnih.
 
Po OVD iz 2018 sme SA pod predpostavko 7000 ur obratovanja v ozračje letno emitirati 217 kilogramov živega srebra. Po zadnjih dosegljivih podatkih ga je v 2017 emitiral 50 kilogramov, ob tem pa še dobri dve toni benzena, 12 ton prahu, 45 ton amonijaka, 57 ton skupnega organskega ogljika, 1200 ton dušikovih oksidov (NOx) ...
 
Prav tako Salonitu naša zakonodaja predpisuje le relativne mejne vrednosti emisij, medtem ko so absolutne mejne vrednosti odvisne od masnega pretoka odpadnih plinov v dimniku. V SA ta znaša 310 kilogramov na uro, ob 7000 obratovalnih urah na leto gredo škodljive vrednosti NOx v tisoče ton in za 40 odstotkov presegajo vrednosti, ki sicer veljajo za sežigalnice.
 
Register zdravja, smo še poročali v Delu, sicer že zdaj kaže visoko stopnjo novih primerov raka pri prebivalcih Kanala ob Soči. S 672,31 novih rakov na sto tisoč prebivalcev se Kanal uvršča na osmo mesto med občinami. Tudi po umrljivosti – 1070,89 smrti na sto tisoč prebivalcev – Kanal značilno odstopa od slovenskega povprečja, ki je 929,80 smrti na sto tisoč prebivalcev.
 
Kmetijski inštitut Slovenije je v 2015 analiziral tudi tla in vrtnine na območju, kjer so v Kanalu načrtovali namakalni sistem. Območje je v bližini SA: vsebnosti niklja v tleh so presegle opozorilno vrednost, kadmij v korenju pa je bil blizu mejne vrednosti. Stroka je zaključila, da »za določene rabe tal obstaja verjetnost škodljivih vplivov na zdravje in človeka«. Vplivno območje SA naj bi sicer segalo le do meja tovarne.